Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zakonodaja na področju varovanja podatkov

2010 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Pozdravljeni,

Pišem vam kot obupan prejemnik izjemne količine nezaželene elektronske pošte.

Kot samostojni podjetnik (s.p.) imam svoj email naslov naveden v ePRS pri AJPESu, kar je po eni strani dobro, da me tisti, ki želi moj kontakt lahko hitro najde. Ob tem pa na žalost tvegam, da so moji podatki zlorabljeni za marketinške namene s strani podjetij, ki zbirajo javno dostopne brezplačne informacije in jih izkoriščajo za namen prodaje podjetjem, ki me (in verjetno tudi veliko število drugih uporabnikov) bombardirajo z nerelevantnimi in dobesedno bedastimi promocijskimi sporočili.

Zakaj pri nas ne oblikujemo zakonodaje, ki bi to preprečevala? Pa saj na skoraj vsaki spletni strani, kjer vpisuješ podatke obstaja možnost, kjer lahko označiš, ali želiš prejemati promocijska sporočila ali ne. Podobno bi bile zadeve lahko urejene v ePRS-ju.

Polega tega je tak način trženja, neinovativen, neučinkovit in nesmiseln, ker je podoben streljanju z avtomatsko puško, češ, morda pa bomo pa zadeli pravega. Taka zakonodaja in tak enostaven dostop do domnevno potencialnih strank podjetij ne sili k novim, boljšim trženjskim prijemom in jih ne sili k razvoju, kar pa je na dolgi rok slabo. Svetovno gospodarstvo deluje v smeri, da se morajo podjetja potruditi, če želijo kaj prodati, in v zameno za pozornost stranke narediti marsikaj. Še več stranke po svetu zahtevajo/zahtevamo, da se za našo dragoceno pozornost plača. Bodisi minimalni znesek, bodis na drug način. Ja, reklame na YouTube-u so sprejemljive, zato ker mi Google z njihovo pomočjo omogoča, da brezplačno poslušam glasbo, medtem ko mi spam email v slogu "Super Shaker za 35€!" povzroča zgolj slabo voljo, ob tem pa še zapravlja mojo pozornost in moj čas. Če želijo prodati Super Shaker naj se postavijo na Prešernov trg ali v Zdravstveni Dom in v živo pripravljajo brezplačne zdrave smoothije za mimoidoče in si tako pridobijo pozornost javnosti, ne pa da celotni Sloveniji smetijo poštne predale. Naj mi pošljejo na dom prodajalca, ki mi bo pred očmi pripravil in ponudil brezplačni sadni smoothie. Naj mi za vsak email, ki mi ga pošljejo nakažejo 0,10 €. Skratka, karkoli v tem slogu, saj pozornost potrošnika ne sme in ne more biti brezplačna. Saj razumete, kajne?

Mislim, da nisem edini, ki tako razmišlja.

Lep pozdrav,

Rok Snoj

12 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR R Rok Snoj 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 4. 2014

Odziv Ministrstva za pravosodje

Vprašanje pošiljanja reklam in primerljivih gradiv na javno objavljene naslove elektronske pošte je v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji rešeno in to na področju varstva osebnih podatkov - gre za vprašanje prostega pretoka osebnih podatkov, oziroma njihovo poslovno uporabo. Konkretno gre za institut neposrednega trženja, ki ga ureja prvi odstavek 72. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov in tako omogoča neposredno trženje tudi preko javno objavljenih naslovov e-pošte. 73. člen navedenega zakona pa omogoča, da se pošiljatelju prepove pošiljanje navedenih sporočil. Navedeni določbi sta morali biti umeščeni v zakonodajo Republike Slovenije zaradi obveznosti s področja prava Evropske unije, ki zavezuje Republiko Slovenijo, kot je to določeno v točki f) člena 7 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

Mnenje, da je takšen način obdelave osebnih podatkov (za potrebe neposrednega trženja) neprimeren, je sicer dokaj sprejemljivo, vsaj z vidika tega, da je varstvo osebnih podatkov osebna človekova pravica po 38. členu Ustave Republike Slovenije. Vendar je Republika Slovenija, vsaj v Evropski uniji, ko se zakonodajno srečuje s tem vprašanjem, načeloma pri takšnem strogem stališču osamljena, večina drugih držav namreč zastopa stališče, da so nekateri osebni podatki (vsaj javno dostopni) lahko tudi tržno blago. Glede na navedeno ni pričakovati sprememb glede tega vprašanja.

Priloge:

Komentarji