25. 3. 2014
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma bi želeli pojasniti, da je ministrstvo v okviru izvajanja Operacije e-pravosodje, ki je delno sofinancirana s strani Evropskega socialnega sklada, maja 2011 zagotovilo sistem izvajanja videokonferenc c sodnih postopkih na vseh okrožnih sodiščih v Republiki Sloveniji, na lokaciji Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij na Dobu, v 11 otroku prijaznih sob (na Centrih za socialno delo) za razgovore z otroki, na eni lokaciji policije. Za morebitne dodatne potrebe izvajanja videokonferenc vključuje sistem tudi tri komplete mobilnih videokonferenčnih sistemov. Tako je na sodiščih na razpolago stalni sistem videokonferenc (29 videokonferenčnih naprav), ki je hkrati varnostno zaščiten, poleg tega omogoča vzpostavitev varne zaščitene povezave. Opozoriti pa je potrebno, da se v sodnih postopkih zaradi varnostne politike ne sme uporabljati videokonference kot je npr Skype.
S spremljanjem izvajanja projekta opažamo, da potreba in uporaba videokonferenc c sodnih postopkih iz leta v leto narašča, uporabljajo pa se predvsem v kazenskih postopkih s čezmejnim elementom, torej kadar je priča v tujini, v preiskavah, redkeje pa se za uporabo videokonferenc odloča kadar se izvajajo razgovori z otroki, žrtvami kaznivih dejanj, kadar gre za nasilje v družini (npr. CSD-sodišče), v pravdnih zadevah.
Obvezna uporaba videokonferenc se pojavi pri zaprosilih za mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah, saj zaprošeno sodišče ne more odkloniti izvajanja dokaza preko videokonference, ki ga predlaga sodišče ki zaproša, čeprav morebiti nima na razpolago »stalne« videokonferenčne opreme. V vseh sodnih postopkih pa je sodnik tisti, ki se v skladu s preučitvijo okoliščin posamezne zadeve in primera, na podlagi svoje diskrecijske pravice lahko odloči, da bo izvedel dokaz s pomočjo videokonference ali ne. Potrebno je upoštevati tudi smiselnost uporabe videokonference, saj oprema ni nameščena v vseh sodiščih, niti ne v vseh Zavodih za prestajanje kazni zapora. Uporaba videokonferenc je lahko manj ustrezna, kadar to nakazujejo konkretne okoliščine (npr. soočenje prič), občasno je potrebno tudi neposredno zaznavanje osebe na obravnavi in se odločitev o uporabi možnosti prepusti razpravljajočemu sodniku, glede na potrebe konkretnega postopka, da lahko zagotovi nemoten potek sojenja. Upoštevati pa je potrebno javnost sojenja (24. člen Ustave RS9, odstopanja od določil so zakonsko določena in jih je potrebno upoštevati. V primerih, kadar bi s privedbo obdolženca iz zavoda za prestajanje kazni zapora na sodišče, bilo ogroženo življenje prič ali ostalih navzočih na obravnavi ali bi bilo grobo kršen javni red in mir, je uporaba videokonferenc verjetno bolj ustrezna ali smiselna. V primerih, kadar je potrebno zaslišati obdolženca, ki se nahaja v Zavodu za prestajanje kazni zapora, pa mora sodnik upoštevati tudi obdolženčevo pravico do navzočnosti na obravnavi, ki jo ima v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
V skladu z vašim predlogom vam pojasnjujemo, da praksa uporabe videokonferenc v Republiki Sloveniji ne odstopa od prevladujoče prakse uporabe videokonferenc v sodnih postopkih v drugih državah članicah EU. Ministrstvo za pravosodje si v veliki meri prizadeva spodbujati uporabo videokonferenc v sodnih postopkih, saj so eno izmed tehničnih orodij za zagotavljanje državljanom prijaznega sodstva ter predvsem optimalnega poteka sojenja.