Prazniki
Pozdravljeni! Predlagam prenovo slovenskih praznikov, in sicer po spodnji shemi:
novo leto – 1. 1. Prešernov dan – prvi ponedeljek v februarju dan znanosti – prvi petek v marcu dan upora proti okupatorju – prvi ponedeljek v aprilu praznik dela – prvi petek v maju dan državnosti – prvi ponedeljek v juniju dan Rudolfa Maistra – prvi petek v juliju združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom – prvi ponedeljek v avgustu dan vrnitve Primorske k matični domovini – prvi petek v septembru dan športa – prvi ponedeljek v oktobru dan spomina na mrtve – prvi petek v novembru dan samostojnosti in enotnosti – prvi ponedeljek v decembru
Vsak mesec bi v zameno imel po en praznik (dela prost dan), ki bi bil prvi ponedeljek ali petek v mesecu (razen seveda novega leta). Tako bi imeli enkrat v mesecu podaljšan konec tedna, kar bi večini ustrezalo, raje kot pa da moramo delati/iti v šolo v ponedeljek, v torek imamo dela prost dan, v sredo pa spet na delo/v šolo. Opažam namreč, da bistvene razlike, na kateri dan bi se praznoval praznik, ni, saj gre le za datumsko formalnost (princip, podoben tistemu od rojstnega dne, ko natanko na obletnico čigavega rojstnega dne komu voščimo vse najboljše, a mu/ji navsezadnje to vedno želimo). Uradna slavja bi torej ob praznikih z vso potrebno zgodovinsko in ostalo obarvanostjo bila na dan prej omenjenih datumov. Novosti bi zaobjemale tudi: – dan znanosti v marcu, ki bi bil namenjen slavljenju znanosti in tehnološkega napredka – en dan praznika dela (2. maja) manj – dan Rudolfa Maistra v juliju, podobno kot 23. novembra, le da julija, meseca, ko je umrl – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bi bil dela prost dan – dan vrnitve Primorske k matični domovini bi bil dela prost dan – dan športa v oktobru, ki bi bil namenjen slavljenju vrhunskih slovenskih športnikov in športu sploh Po moji zamisli krščanskih praznikov ne bi bilo več, saj je po 7. členu ustave Republike Slovenije določeno, da so verske skupnosti ločene od države. Izvesti bi se moral nov popis prebivalstva, da bi ugotovili, kolikšen delež je katere veroizpovedi v Sloveniji. Trenutno je večinska veroizpoved katoliška z nekaj več kot 50 % pripadnikov. Brž ko ne bi bilo več vsaj 50-% večinske vere, bi se ukinilo javne krščanske praznike na državni ravni. Manjšina ne sme in ne more veleti večini, sploh pa – kdor pozna zgodovino Slovenije ali pa je bral npr. Prešernov Krst pri Savici ve, da je krščanstvo nam vsiljena vera in je bilo zaradi nje prelite veliko krvi, znani pa so tudi premnogokateri primeri raznovrstnih zlorab znotraj rimokatoliške institucije. V priponki prilagam še osnutek, kako bi bil videti koledar. Lep pozdrav Evanescence
