10. 3. 2014
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Uvodoma pojasnjujemo, da so pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnega uslužbenca opredeljene predvsem v dveh sistemskih zakonih, in sicer Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07–UPB3, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF, v nadaljevanju ZJU), ki ureja delovna razmerja v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, in Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, v nadaljevanju ZDR-1), ki ureja delovna razmerja v ostalih subjektih javnega sektorja. Prav tako je treba upoštevati, da tako v državnih organih in občinah, kot tudi v drugih subjektih javnega sektorja (javni zavodi, javne agencije, javni skladi) veljajo še področni zakoni, ki tudi urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev.
Za javne uslužbence veljajo določene posebnosti zaradi narave dela, ki ga opravljajo. S svojim delom javni uslužbenci uresničujejo javni interes in za njihovo delo se porabljajo javna sredstva. Javni uslužbenec izvršuje javne naloge zaradi zadovoljevanja javnega interesa, kar mora upoštevati pri opravljanju svojega dela. Obveznosti javnih uslužbencev so po ZJU opredeljene tako, da je predvsem poudarjena strokovnost, etičnost, pravilnost in smotrnost dela javnega uslužbenca. Temeljna obveznost javnega uslužbenca je opravljanje njegovega dela, ki ga mora opravljati skladno s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike javnih uslužbencev (93. člen ZJU).
Uslužbenski sistem temelji na načelih sistema javnih uslužbencev, pri čemer v zvezi s predlogom izpostavljamo predvsem načelo strokovnosti, ki določa, da mora javni uslužbenec izvrševati javne naloge strokovno, vestno, nepristransko in pravočasno. Pri svojem delu se mora v skladu z ZJU stalno usposabljati in izpopolnjevati, pri čemer pogoje za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja delodajalec. Na podlagi 102. člena ZJU ima javni uslužbenec namreč pravico in dolžnost usposabljati se na delovnem mestu in izpopolnjevati svoje strokovno znanje po določenem programu in po napotitvi nadrejenega. V zvezi s predlogom št. 5467-53 se tako postavlja vprašanje zagotavljanja ustrezne strokovnosti javnih uslužbencev, če bi javni uslužbenci določeno delovno mesto zasedali npr. največ 5 let oziroma vprašanje, ali bi bilo na tak način mogoče vzdrževati ustrezno stopnjo strokovnega in učinkovitega izvrševanja vseh javnih nalog.
Opozarjamo, da uslužbenska zakonodaja (ZJU in podzakonski predpisi) že sedaj ureja institut premestitve, ki je namenjen realizaciji racionalnega izkoriščanja obstoječih kadrovskih kapacitet za opravljanje nalog v organih. Možnost premestitve javnega uslužbenca je vzpostavljena zato, da nudi možnost razvoja kariere javnega uslužbenca, hkrati pa je lahko tudi posledica želje po spremembi vsakdanjega dela, pridobivanja dodatnih izkušenj oziroma kvalifikacij, itd. ZJU s premestitvijo omogoča spremembo delovnega razmerja javnega uslužbenca na način, da se mu določi drugo delovno mesto, druge naloge in obveznosti ter z njimi povezane pravice. Javnega uslužbenca je že sedaj mogoče premestiti na drugo delovno mesto na podlagi delovnih potreb ali skladno z njegovo lastno željo po premestitvi oziroma z njegovim soglasjem. Če se javnega uslužbenca premesti zaradi delovnih potreb, je to mogoče storiti tudi brez soglasja tega javnega uslužbenca. Prav tako uslužbenska zakonodaja omogoča trajno in začasno premestitev. V primeru trajne premestitve ni določen čas trajanja premestitve, pri začasni premestitvi pa je premestitev časovno omejena.
Poleg navedenega pa nadalje pojasnjujemo tudi, da bo Vlada Republike Slovenije na področju omejevanja korupcijskih tveganj v javni upravi, po vzoru drugih držav članic EU in priporočil Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v okviru Programa ukrepov Vlade RS za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije, na kritičnih delovnih mestih z višjo oceno tveganja za korupcijo, predlagala uvedbo sistema obvezne »rotacije« javnih uslužbencev. Po vzoru primerjalno pravne ureditve in priporočil bo tako s ciljem krepitve integritete in preprečevanja korupcije v javni upravi, na tistih delovnih mestih oziroma nalogah, ki spadajo med tvegana za korupcijo ali nasprotje interesov (na primer javna naročila, skrbniki pogodb…), predlagana »rotacija« javnih uslužbencev, in sicer na pet let.