stečajni upravitelji

Odziv Ministrtva za pravosodje

Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra za pravosodje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije. Za pridobitev dovoljenja mora oseba imeti najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali primerljivo izobrazbo, pridobljeno v tujini, nostrificirano, priznano ali ovrednoteno v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja, ali dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. Imeti mora tudi najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s to strokovno izobrazbo, predhodno pa mora opraviti tudi poseben strokovni izpit. Upravitelji se morajo trajno izobraževati, za kar skrbi Zbornica upraviteljev Slovenije (drugi odstavek 120.b člena ZFPPIPP). Če se upravitelj ne izobražuje v skladu s programom trajnega strokovnega izobraževanja, ki ga določi zbornica, je disciplinsko odgovoren (120.h člen ZFPPIPP).

Splošen seznam oseb, ki so pridobile dovoljenje ministra za pravosodje za opravljanje te funkcije je javno objavljen na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, namenjenih javnim objavam v postopkih zaradi insolventnosti (https://www.ajpes.si/Uradne_objave/eObjave_v_postopkih_zaradi_insolventnosti/Splosno).

Javnosti sta dostopna tudi seznam zadev, ki jih upravitelji trenutno vodijo ter seznam postopkov, ki so jih vodili. Vsi trije seznami se dnevno posodabljajo in so javno vsakomur brezplačno dosegljivi brez posebne registracije prek spletnih strani.

Javno pa niso dostopni le seznami upraviteljev. Prek spletne aplikacije eObjave so javno dostopni tudi podatki in dokumenti, ki nastanejo v posameznem postopku zaradi insolventnosti in jih na spletni strani AJPES (https://www.ajpes.si/eObjave/default.asp?s=51) neposredno objavljajo stečajna sodišča. Po prvem odstavku 122. člena ZFPPIPP je treba v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objaviti:

Glede na navedeno je vsakomur prek spletnih strani dosegljiv podatek o tem, koliko časa je posamezen postopek zaradi insolventnosti trajal, saj sta javno objavljena tako sklep in oklic začetka postopka kot tudi sklep o končanju postopka. Iz sklepa o začetka postopka je razviden tudi podatek o tem, katera oseba je bila imenovana v posameznem postopku za upravitelja, prav tako pa tudi višina prejete nagrade v tem postopku, saj se tudi sklep o nagradi javno objavi. Zato Ministrstvo za pravosodje podatka o povprečni nagradi na posameznega upravitelja in povprečnem trajanju postopkov, v katerih je taisti upravitelj imenovan, ne vodi. Na trajanje postopkov zaradi insolventnosti vplivajo različni dejavniki, kot so obseg še nedokončanega poslovanja stečajnega dolžnika, obseg stečajne mase in zmožnost njene unovčitve, število in trajanje vzporednih pravdnih postopkov v zvezi z ugotavljanjem in prerekanjem terjatev, prijavljenih v stečajnem postopku, število in trajanje vzporednih pravdnih postopkov v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj, število pravnih sredstev, vloženih s strani upnikov itd. Na vse te dejavnike pa upravitelj nima neposrednega vpliva oziroma ne more zgolj z lastnim delovanjem ključno vplivati na njihovo trajanje in s tem posledično na trajanje celotnega stečajnega postopka. Zato Ministrstvo za pravosodje v okviru statističnega spremljanja postopkov zaradi insolventnosti spremlja med drugim povprečno trajanje vseh stečajnih postopkov oziroma postopkov prisilnih poravnav, tako da na mesečni ravni zaznava trende in gibanje reševanja primerov v tozadevnih postopkih.

V zvezi s predlogom glede spremembe oblike nadzora nad delom upraviteljev in njihovim ocenjevanjem z ocenami kot so zadovoljivo ali nezadovoljivo, pojasnjujemo, da po veljavni ureditvi ravnanja upraviteljev oziroma izpolnjevanja njihovih zakonskih pristojnosti in obveznosti Ministrstvo za pravosodje samostojno obravnava v okviru svojih zakonskih pristojnosti, ki jih ima kot prekrškovni organ (489. in 492. člen ZFPPIPP), oziroma jih obravnava v okviru rednega nadzora nad njihovim delom (106. člen ZFPPIPP). Postopke uvede bodisi na podlagi prijav tretjih oseb bodisi po uradni dolžnosti na podlagi rezultatov spremljanja spletnih javnih objav v postopkih zaradi insolventnosti, informacij v medijih itd. V okviru nadzorne funkcije Ministrstvo za pravosodje zahteva tudi uvedbo disciplinskega postopka (gl. 2. točko četrtega dostavka 106. člena ZFPPIPP), ki ga je Zbornica upraviteljev Slovenije dolžna izvesti (120.l člen ZFPPIPP). Če je upravitelju izrečen disciplinski ukrep, se le-ta evidentira v disciplinski evidenci. Disciplinska evidenca se hrani trajno. Disciplinska evidenca ni javno dostopna, do nje ima dostop Ministrstvo za pravosodje, ki je pristojno za izvajanje nadzora nad delom upraviteljev. V okviru disciplinskih ukrepov je upravitelju možno izreči tudi ukrep trajnega odvzema pravice opravljati funkcijo upravitelja. V tem primeru osebi dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja preneha in ga oseba ponovno ne more nikoli več pridobiti. Prav tako oseba ne more več pridobiti dovoljenja, če ji je bilo enkrat že odvzeto iz drugih v zakonu predpisanih razlogov (gl. 109. člen ZFPPIPP). Če je bilo osebi dovoljenje že odvzeto ali pa ji je prenehalo zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa, je ta podatek tudi javno zabeležen v splošnem seznamu upraviteljev. Drugače povedano, za kršitve funkcije upravitelja, na podlagi katerih oseba ne more več pridobiti dovoljenja, so podatki javno dostopni, poleg tega pa taka oseba ponovno dovoljenja ne more več pridobiti (četrti odstavek 109. člena ZFPPIPP). Kadar pa gre za disciplinske kršitve nižje intenzitete, pa se disciplinski ukrep evidentira v disciplinski evidenci.

Predstavljena veljavna ureditev tako s pravno doslednejšimi rešitvami in na pravno-sistemsko skladen način že zasleduje enake cilje, kot jih sicer vsebuje poenostavljen predlog glede ocenjevanja dela upraviteljev.