Kot če bi si sodnik sodil sam
2075 OGLEDOV
6 KOMENTARJEV
Naj se v šolah prepove, da bi učitelji učili svoje otroke, bili predsedniki raznih tekmovanj, kjer sodelujejo njihovi otroci itd. Vse to je neetično, moralno sporno. To ni fer, da je bilo tako in tako, ponovno in ponovno, reče moj otrok, ki ima sošolko, katere mama (ambiciozna, mlada in vase zagledana gospa) je učiteljica in obenem vodja manjše podružnične šole.
Začnimo s šolsko korupcijo, saj so tam naši otroci in učitelji, ki jim dajejo vzgled in ta ni nujno zmeraj dober. Kako bi se glasil zakon? Učitelj, učiteljica, ne sme biti zaposlen/a na matični šoli svojega otroka. Kratko, jasno, pravično. Zdaj je to urejeno tako, kot če bi si sodniki sodili sami. Neetično!
Se popolnoma strinjam, da starši ne bi smeli učiti svojih otrok, saj to, kar sem jaz doživljala v 3. razredu, ko me je učila moja mama, nisem ne prej in ne potem.
Pri vsakem ustnem spraševanju sem bila vprašana v večje detajle, nobene kontrolke nisem videla v naprej, niti nisem prej izvedela ocene, kot drugi sošolci. Nikoli mi ni povedala doma, kaj imam še za nalogo in če sem slučajno kaj pozabila, sem bila takoj zatožena s strani sošolcev in sem morala takoj prinesti beležko, v katero je vpisovala pozabljene naloge in prekrške. Nikoli mi ni podpisala ona, pa čeprav sem jo prosila, temveč sem morala vsak prekršek pokazati očetu - verjemite mi, da ni bilo prijetno.
Pa ni bila bolj stroga do mene samo pri pouku - tudi pri krožku, ki ga je vodila, sem kmalu odnehala, saj so vedno imeli prednost drugi otroci, meni pa je rekla, da mi bo pokazala doma, vendar mi ni, ker doma ni imela časa.
In zakaj je to počela? Zato, ker jo je bilo strah, kaj si bodo pa o njej mislili moji sošolci, njihovi starši in ostali učitelji. Da imam kot njena hčerka protekcijo in da je do mene prizaneslivejša. Pa je bilo ravno obratno.
Sam sem imel kar nekaj sošolk, ki so imele starše učitelje na naši šoli in moram rečt, da sem včasih imel občutek, da jim starši zanalašč niso dali višje ocene ravno zato, ker niso hoteli, da bi ljudje mislili, da so bolj prizanesljivi. In ti otroci so se tudi pri drugih predmetih morali hudičevo trudit. Da o sami kulturi obnašanja negovorim. Nobenega ukora, podpisa,... Vsi smo se nekako bali, kaj bo doma, oni so pa starša imeli v šoli in ti starši so zvedeli takoj, ko se je kaj zgodilo.... Nevem, nisem ravno podpornik tega predloga, verjamem, pa da se nekje dogajajo drugačni dogodki od mojih izkušenj.
Tudi moje izkušnje glede tistih, katere so učili starši, so bolj v tej smeri.....da jim je prej težje, kot lažje. Seveda niso vsi učitelji enaki, in prepričan sem, da so med njimi tudi takšni, ki svojemu otroku naredijo delo nekoliko lažje.
Vendarle pa....ali je zaradi lahke petice otrok res na boljšem? Deficit v znanju in učnih navadah se na naslednji stopnji izobraževanja zelo hitro pokaže. In učitelji kot izobraženi pedagogi se verjetno tega zavedajo veliko bolje, kot povprečen državljan. Kar je verjetno eden od razlogov, zakaj jih večina ne zamiži na eno oko, če njihov otrok ne zna.
Ne otrok, starš naj potuje učit na drugo šolo. Mislim, da sploh ni primerno, da učitelj poučuje v isti občini v kateri živi. Jasno je, da bo bolj prizanesljiv do otrok župana, župnika, občinske uradnice pri kateri je zaprosil za gradbeno dovoljenje, soseda in še marsikoga. Višek neuporabljene strogosti bo namenil otrokom nepomembnežev ali pa položaj celo izrabil za urejanje lokalnih sporov.
Sicer sem res pravzaprav mislila, da taki zakon že obstaja...
Samo mimogrede: če v bližini nima druge šole, kam bi potem otrok moral potovat? Ali bi starši morali drugo šolo iskat?
Mislim da je dovolj da lastnega otroka ne ocenjujejo.-za silo.
Se sicer popolnoma strinjam, da bi bilo optimalno, ds imajo čim manj SUBJEKTIVNEGA vpliva, edino kar je v praksi to pogosto enostavno težko izvedljivo...