Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Omejitev stroškov davčne izvršbe na denarnih sredstvih

2966 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Predlagam Vladi Republike Slovenije, da omeji stroške davčne izvršbe na denarnih sredstvih.

V dosedanji ureditvi je narejeno tako, da stroški davčne izvršbe na denarnih sredstvih največkrat presežejo glavnico (dolg). Predlagam, da se te stroške, ki jih domnevno imata DURS in banka, pri kateri ima (davčni) dolžnik odprt svoj transakcijski račun, omeji in ne smejo preseči glavnice. Na ta način se dolžniku zmanjšajo dodatni stroški, ki jih ima zaradi izvršbe, obenem pa se omeji tudi izkoriščanje dolžnika s strani banke.

11 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


13. 5. 2014

Odziv Ministrstva za finance

Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 22/14 – odl. US, 111/13, in 25/14 - ZFU; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2) v 149. členu določa, da se davčna izvršba ne začne, če znesek davka po enem izvršilnem naslovu, na dan zapadlosti ne presega 10 eurov. Davčna izvršba se lahko začne kljub temu, da znesek davka po enem izvršilnem naslovu na dan zapadlosti ne presega 10 eurov, če skupni znesek dolga dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 eurov. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 - ZDavP-2E in 19/13; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) določa stroške izdaje sklepa pri davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke in na denarna sredstva pri bankah ter hranilnicah v višini 25 evrov in jih v skladu z ZDavP-2 v celoti plača dolžnik.

Stroški, ki jih v zvezi z opravo davčne izvršbe zaračunajo banke in hranilnice, so predmet pogodbenega razmerja med imetnikom računa in ponudnikom plačilnih storitev, zato jih ZDavP-2 in Pravilnik ne urejata.

Priloge:

Komentarji




  • M Marjan Bizilj

    Prosim, če podprete še predloga, ki ju najdete na spodnjih povezavah.

     

    www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5370

    www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5371

  • P Peter Battelino

    stroškov na izvršbe zaradi dolgovanj, nastalih zaradi plačilne nezmožnosti, sploh nebi smelo biti !! Še več: postopkov pregona in izterjav proti takim ljudem / družinam sploh nebi smelo biti !!

    ----

    Država z njenimi sodišči, ki je pravkar izglasovala odpis milijonskih dolgovanj najbogatejšim – v skupni vrednosti najmanj okoli 7 milijard !, nima MORALNE pravice, da izterjuje brezposelne ali slabo plačane, ker so postali /POSTAJAMO brez ali s premajhnimi dohodki dolžniki majhnih vrednosti. Pa vendar politično-upravno-pravni-izterjevalski gnus proti tem revežem, KI SO JIH USTVARILI / JIH USTVARJAJO PRAV TI, KATERIM JE PARLAMENT PRAVKAR ODPISAL OGROMNA DOLGOVANJA, še naprej z vso brezdušno vehemenco vrši sodne pregone in izterjave. Celo v obliki prodaje njihovih stanovanj in hiš.

    Želim, da bi 'avtoagresija' teh ljudi, porojena iz (dolgotrajne) napetosti, strahu, upravno-pravnih ponižanj, …, ki se sedaj izraža v obliki nasilja znotraj družin in samomorov kot skrajni obliki, začela spreminjati v spontano, vse številčnejšo agresijo proti vsem naštetim institucijam, ki pa so le brezdušni ljudje z imeni in naslovi !

    Brezdušnemu, nečloveškemu, skrajno nepoštenemu pravnemu elitizmu, še izpred nastopa samostojnosti sodelujočemu s politično-gospodarsko mafijo (ta jo je uzakonil in s tem omogočil), ki si je že 1991 nadel »pravno« podobo, je treba narediti konec.

    • D DavidS

      Torej če sosed meni dolguje nek denar, in ostane brez službe, se moram po vašem s tem pač sprijazniti, zato ker so naši politiki pokradli (ali pustili pokrasti) milijarde?

       

      Res logično, ni kaj....