ukinitev dopolnilne zaposlitve
Pozdravljeni,
v nekaterih panogah je možna zaposlitev preko polnega delovnega časa v obsegu 8 ur tedensko. (Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.) Tako dopolnilno delo je stalna praksa v večini izobraževalnih in raziskovalnih ustanov. Zaposleni so lahko tudi ljudje, ki so primarno zaposleni v gospodarstvu in kar nekaj je takih, ki pihajajo iz političnih vrst.
Menim, da je v obdobju, ko primankuje delovnih mest, tako zaposlovanje popolni nesmisel. Dan je enako dolg za vse državljane in če ti vestno in odgovorno opraviš svoj 40 urni teden, ti zmanjka moči, da bi lahko opravljal še kakršnokoli drugo delo. Ta izjema v zakonu podpira služenje tistih, ki v svojem delovnem času nimajo kaj početi oziroma jim ostane še ogromno časa in energije za druge aktivnosti. Zavedati se moramo, da je veliko ljudi z ustreznimi izobrazbami in znanjem, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, medtem ko drugi opravljajo več delovnih mest in obveznosti hkrati (kar je seveda vprašljivo z vidika kvalitete opravljenega dela). Zato predlagam, da se ta člen iz zakona o delovnih razmerjih umakne. Imam pa še boljši predlog. Zavod za zaposlovanje ima bazo podatkov o nezaposlenih. V kolikor je med nezaposlenimi na določeni enoti zavoda prijavljen kdo z ustrezno izobrazbo, sklenitev dopolnilnega delovnega razmerja ni mogoča. Ker so ustanove, ki lahko dopolnilno zaposlujejo v večini primerov javni zavodi, ki morajo potrebo po delavcu objaviti na Zavodu za zaposlovanje, bi bila zadeva rešena v trenutku, ko je potreba po delavcu oddana na Zavod. Zavod takoj javi ustanovi podatke o ustreznem kadru (ali več). Ustanova izbere enega ali več. Lahko izbere tudi koga drugega, vendar v redno delovno razmerje (lahko tudi s skrajšanim delovnim časom) in ne v dopolnilno. Za pripravo take aplikacije je potreben le dober informatik programer in Zavod s tem nima nobenega dodatnega dela. Zagotovo bi pa imel manj brezposelnih. S takim načinom bi bila tudi bolj pregledna oddaja poteb po delavcih, saj danes velika večina javnih zavodov potreb po delavnih ne objavi javno (četudi je obvezno).
V prej omenjenih ustanovah bi bilo potrebno onemogočiti zaposlovanje tudi po podjemnih in avtorskih pogodbah za tiste, ki so na ustanovi redno zaposleni za določen ali nedoločen čas. Tisti, ki je v delovnem zarmerju, ne bi mogel opravljati dela še po podjemnih in avtorskih pogodbah. V določenih primerih se pri avtorskih in podjemnih pogodbah sklicujejo na kratek čas trajanja projetov ali na povečano potrebo po delavcih v določenem šolskem oziroma študijskem letu. Vendar je to samo izgovor. V tistem šolskem, študijskem letu, ko je povečana potreba ali v času trajanja določenega projekta bi nekdo, ki je brezposelen dobil vsaj začasno zaposlitev. Na tak način bi se zmanjšalo število brezposlenih (vsaj za neko obdobje), brezposleni bi dobili ustrezne izkušnje in bi delali. Res pa je, da bi bili prikrajšani nekateri, ki si ne bi mogli več tako polniti denarnice (z rednim delom + dopolnilnim delom + avtorskimi/podjemnimi pogodbami).