Slovenski zapori in njihova prenapolnjenost

Odziv Ministrstva za pravosodje

Slovenska zakonodaja elektronskega spremljanja lokacije določene osebe v določenem času dneva ali noči in spremljanja njenega gibanja, ne pozna. Elektronski nadzor se v državah, ki ga imajo, uporablja kot samostojna sankcija ali kot dodaten pogoj pri sankcijah, ki se izvršujejo zunaj zapor (na primer hišni zapor) ali pri pogojni kazni. Lahko se uporablja kot del izvrševanja zaporne kazni ali kot pogoj pri pogojnem odpustu. Ponekod poznajo tudi dodaten elektronski nadzor po prestani kazni.

V Republiki Sloveniji elektronskega spremljanja oseb ne poznamo, poznamo pa v skladu u veljavno zakonodajo različne načine izvršitve kazni zapora (hišni zapor, vikend kazen in izvrševanje dela v splošno korist), ki posledično privedejo do manjše zasedenosti posameznih zavodov.

Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da v predlogu naveden podatek, da je strošek oskrbnega dne v zavodu za prestajanje kazni zapora 83 evrov na zaprto osebo ne drži, saj je bil v letu 2013 povprečni dnevni strošek 64 evrov na zaprto osebo. V ta znesek so vključeni vsi stroški zaporskega sistema, od prehrane, zdravstvenega varstva, investicij do plač zaposlenih.

Uvedba elektronskega nadzora bi tako zmanjšala stroške oskrbnega dne v zavodih samo v primeru, če bi z njegovo uvedbo kakšen obstoječi zapor ukinili, kar pa ni namen uvedbe elektronskega nadzora kot načina izvršitve zaporne kazni zapora.

Glede na vse navedeno Ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da je predlog neutemeljen, saj uvedba elektronskega nadzora ne bi znižala stroškov oskrbnega dne v posameznih zaporih. Prav tako naša veljavna zakonodaja že pozna različne načine izvrševanja kazni zapora, s katerimi se lahko delno zmanjša prezasedenost zaporov.