20. 1. 2014
Odziv Ministrstva za finance
Pri urejanju javnega naročanja in z njim povezanega pravnega varstva mora Slovenija kot članica EU slediti zakonodaji EU. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D in 63/13; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN) v skladu z zakonodajo EU določa roke za uveljavljanje pravnega varstva, ki so primerljivi z roki v ostalih državah članicah EU, hkrati pa določa tudi kratke roke za ravnanja naročnika ter Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: DKOM) v predrevizijskem in revizijskem postopku. Rok za vložitev zahtevka za revizijo je pet oziroma osem delovnih dni in je bolj podrobno določen v 25. členu ZPVPJN. Rok za sprejem odločitve naročnika o zahtevku za revizijo je tri oziroma osem delovnih dni in je bolj podrobno določen v 26. in 28. členu ZPVPJN. Da bi bilo javno naročanje čim bolj učinkovito ZPVPJN določa tudi prekluzivni rok za zahtevke za revizijo zoper razpisno dokumentacijo za oddajo javnega naročila. Tovrstni zahtevek za revizijo je mogoče vložiti le do roka za prejem ponudb, po tem roku pa praviloma morebitnih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji ni več mogoče izpodbijati.
ZPVPJN določa tudi avtomatično nadaljevanje pravnega varstva pred DKOM, brez izrecnega izjasnjevanja vlagatelja zahtevka za revizijo, ali želi nadaljevati postopek pravnega varstva. Vlagatelj pa lahko svoj zahtevek za revizijo kadar koli umakne. Da bi vlagatelje spodbudili k takšnemu umiku, je bilo z zadnjo novelo ZPVPJN, sprejeto julija 2013, določeno, da je v primeru umika zahtevka za revizijo po tem, ko je naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo utemeljil pravilnost svojih ravnanj, vlagatelj upravičen do vračila polovice plačane takse za postopek pravnega varstva.
DKOM mora odločitev sprejeti v treh delovnih dneh oziroma v roku 15 delovnih dni, kateri se lahko izjemoma podaljša za največ dodatnih 15 delovnih dni in je bolj podrobno določen v 31. in 37. členu ZPVPJN.
V skladu s 16. členom ZPVPJN ni možno ponovno vložiti zahtevka za revizijo zaradi iste kršitve. Če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve DKOM ali če ponavlja isto kršitev. Prav tako se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali DKOM že pravnomočno odločila, da ne gre za kršitev.
Naročnik lahko kljub vloženemu zahtevku za revizijo nadaljuje s postopkom javnega naročanja, ne sme pa skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila, saj bi se z začetkom izvajanja pogodbe zmanjšala učinkovitost pravnega varstva ponudnikov, ki jo je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo EU. Kadar naročnik nadaljuje s postopkom javnega naročanja kljub vloženemu zahtevku za revizijo, v postopku pravnega varstva pa se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik nepravilnost odpraviti, zaradi česar se mora včasih (odvisno od narave nepravilnosti) vrniti v fazo postopka javnega naročanja, v kateri je nepravilnost nastala.
Določbe 21. člena ZPVPJN nalagajo naročniku in DKOM tudi, da si morata prizadevati, da se predrevizijski in revizijski postopek izvede brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter da se onemogoči vsaka zloraba pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Če stranke postopka, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim DKOM lahko izreče denarno kazen do 1.300 EUR.
Največji učinek na skrajšanje postopkov pravnega varstva, s tem pa tudi na skrajšanje postopkov javnega naročanja, pa v praksi že ima nova določba ZPVPJN, ki velja od 10. 8. 2013 in na podlagi katere je mogoče zahtevek za revizijo vložiti zgolj zoper bistvene nepravilnosti v postopku javnega naročanja. Namen pravnega varstva namreč ni zagotoviti, da bi naročnik odpravil vse morebitne napake v postopku javnega naročanja, temveč da naročnik odpravi tiste napake, ki vplivajo na ponudnikove možnosti za pridobitev javnega naročila.
Vaš predlog je torej že ustrezno upoštevan v zakonodaji, ki ureja javno naročanje. EBRD je v letu 2011 ugotovila, da v Sloveniji, glede na regijo EBRD, postopki pravnega varstva potekajo najhitreje in so najbolj učinkoviti. Glede na oceno OECD pa je Slovenija od leta 2010 do leta 2012 povečala transparentnost, integriteto, fleksibilnost, gospodarnost in učinkovitost sistema javnega naročanja in v zvezi z vsemi merjenimi kriteriji glede na EU dosega nadpovprečen rezultat. Ministrstvo za finance pa si bo tudi v bodoče prizadevalo za izboljšanje ureditve javnih naročil, zlasti za še bolj pregleden, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja ter večjo konkurenčnost in gospodarnejšo rabo javnih sredstev.