Predlagam uskladitev plačilnega sistema v državi. Z zakonom bi morali določiti razmerje med
najvišjo in najnižjo plačo. Razmerje 3:1, kot v dobrih starih časih.
Skrajni čas, da se nekaj premakne na tem področju!
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V Republiki Sloveniji se plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven dejavnosti, podjetniška raven) svobodno dogovarjajo tudi o višini najnižjih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Vlada v vsebino kolektivnih pogodb ne sme posegati, razen kadar kot neposredni delodajalec sklepa pogodbe s sindikati, predstavniki delavcev zaposlenih v javnem sektorju. Področje plač v javnem sektorju pa v temelju ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Poleg navedenega je v Sloveniji zakonsko urejena tudi minimalna plača, in sicer najnižje zakonito plačilo izhaja iz Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/2010), ki določa pravico do minimalne plače, njeno višino ter način njenega določanja in objave.
Predlog za zakonsko določitev razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v Republiki Sloveniji v razmerju 3:1, posega v zakonsko uveljavljen sistem svobodnega kolektivnega dogovarjanja. Ob tem velja poudariti, da kolektivne pogodbe praviloma niti ne veljajo za člane uprav in druge vodilne delavce v podjetju in je njihovo plačilo za delo dogovorjeno neposredno z lastniki podjetij oziroma njihovimi predstavniki. Zato bi bila po našem mnenju uresničitev posredovanega predloga tudi v nasprotju z načelom tržne ekonomije in bi posegla v pravice lastnikov, da svobodno odločajo o obsegu sredstev, ki jih namenjajo za plačilo za vodenje podjetij. Morebitne omejitve plač vodilnih delavcev so lahko zakonsko predpisane le v primerih, ko je država neposreden lastnik podjetja, kar tudi ureja Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10).
Na podlagi navedenega menimo, da predlaganega ukrepa za zakonsko določitev razmerja vseh plač v Sloveniji ni mogoče sprejeti.