19. 4. 2010
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
VELJAVNA PRAVNA UREDITEV:
Pobuda med drugim vsebuje predlog, da se uredi področje ponujanja spolnih uslug oziroma prostitucije, ker je ta po mnenju avtorja pri nas dekriminalizirana. Ne moremo se v celoti strinjati z ugotovitvijo avtorja, saj je v tretjem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/2006) določeno, da se kaznuje za prekršek posameznik, ki na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje. Sam zakon torej opredeljuje kot prekrške dejanja ponujanja spolnih uslug na vsiljiv način na javnem kraju, kar pomeni, da bi prekršek storili posamezniki ali posameznice, ki bi na javnih krajih izvrševali takšna dejanja. Bistvo za obstoj opisane kršitve je v tem, da mora obstajati oškodovanec oziroma posameznik, ki ga tako ravnanje ogroža, moti ali vznemirja.
Zakon o društvih omejitve ustavne pravice do svobodnega združevanja ureja v 3. členu. Med prepovedane namene, cilje ali dejavnosti, zaradi katerih bi se ustanovilo društvo (poleg drugih, ki pa ne predstavljajo ovire za podano pobudo) uvršča tudi namene, cilje ali dejavnosti, ki merijo na izvrševanje kaznivih dejanj. Zaradi navedenega skladno z Ustavo Republike Slovenije in Zakonom o društvih ne bi bilo dopustno ustanoviti društva, katerega uresničevanje namena, ciljev ali opravljanje dejavnosti bi predstavljalo kaznivo dejanje iz 175. ali 176. člena Kazenskega zakonika. Prav tako po določbi istega člena zakona ni dovoljeno ustanoviti društva za izključno opravljanje pridobitne dejavnosti. Sicer pa Zakon o društvih svobode združevanja ne omejuje.
RAZLOGI ZA NEPRIMERNOST NADALJNJE PRAVNE OBRAVNAVE:
V letu 2006, ko je bil sprejet nov Zakon o varstvu javnega reda in miru je bila iz zakona črtana določba, ki se nanaša na dejanja prostitucije brez vsiljivosti oziroma vznemirjenosti.
Zakon o društvih ne omejuje svobode združevanja, razen za doseganje namena, ciljev ali opravljanje dejavnosti, ki so v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije oziroma za izključno opravljanje pridobitne dejavnosti, ki ni združljiva z načelom nepridobitnosti združevanja v društva.
Odziv Urada za enake možnosti
V okviru prizadevanj za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno je Vlada RS med drugim obravnavala tudi Informacijo o pridobivanju delovnih dovoljenj in delu na črno v zvezi z ukvarjanjem s prostitucijo, ki jo je pripravil Urad za enake možnosti. Odbor Vlade RS za državno ureditev in javne zadeve je po obravnavi tega gradiva na 41. seji dne 29. 09. 2009 sprejel delovni sklep, ki Uradu za enake možnosti nalaga, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravi predlog ukrepov oziroma predlog za morebitne spremembe veljavne zakonodaje.
Sedanja pravna ureditev in praksa na področju prostitucije Slovenijo uvršča med države, ki to dejavnost, razen nekaterih z njo povezanih dejanj, ki so kazniva ali opredeljena kot prekršek, dovoljuje, prostitucije kot poklica in dejavnosti pa pravno ne regulira. Ker posebni pogoji za opravljanje dejavnosti prostitucije niso določeni, za začetek opravljanja dejavnosti prostitucije zadošča registracija dejavnosti skladno z zakonodajo, ki ureja ustanovitev in poslovanje gospodarskih družb ter podjetnikov posameznikov oziroma podjetnic posameznic. Ob odsotnosti podrobnejše zakonske ureditve in ob odsotnosti podzakonskih predpisov pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s prostitucijo, dejavnost opravljajo, ne da bi jo vpisale v ustrezen register.
Urad je doslej v okviru priprave predloga nadaljnjih ukrepov v zvezi z dejavnostjo prostitucije v Sloveniji pripravil analizo ureditve tega področja v državah članicah Evropske unije in pregled zakonodaje, ki v Republiki Sloveniji ureja določene vidike prostitucije, ter zakonodaje na področjih, ki bi se navezovala na prostitucijo v primeru, da bi bila urejena kot poklic in dejavnost. Obe analizi je pripravil v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za javno upravo, Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za zdravje, pri pripravi povzetka stanja na področju prostitucije v Sloveniji pa je sodeloval tudi z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije.
V primeru uvedbe sistema regulacije prostitucije v slovensko družbeno okolje (predlagatelj namreč meni, da bi bilo treba prostitucijo spraviti iz črnega trga v legalizirano obliko oz. model, ki dopušča javne hiše, izvaja zdravstveni nadzor nad prostitutkami in ustrezno davčno politiko), bi bile zaradi posebnosti prostitucije kot poklica in dejavnosti potrebne številne spremembe in dopolnitve zakonov ter priprava in sprejem izvršilnih predpisov. Nekatere izmed držav članic EU, ki so se odločile za celovitejši pristop pravnega urejanja prostitucije, so to dejavnost uredile v posebnem zakonu, v katerem so tudi določbe, ki napotujejo k dopolnitvi in spremembam drugih zadevnih zakonov in predpisov.
Na področju delovnopravne zakonodaje velja izpostaviti predvsem 19. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da smejo skleniti pogodbo o zaposlitvi osebe, ki so dopolnile starost 15 let. Zaradi pravne narave in ureditve delovnega razmerja, predvsem zaradi izvrševanja načela enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta, prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu, obveznega objavljanja prostega delovnega mesta in pogojev za opravljanje dela, bi opravljanje prostitucije na podlagi sklenjenega delovnega razmerja odprlo vrsto vprašanj, zaradi katerih so se v nekaterih državah EU odločili, da je dovoljeno prostitucijo opravljati zgolj v statusu samozaposlene osebe. Mnoge poznavalke in poznavalci dejavnosti prostitucije opozarjajo med drugim na tveganje, da bi odnos delodajalec-delavka oziroma delavec, v katerem je slednji v podrejenem položaju, utegnil ogroziti osebno in telesno integriteto prostitutke oziroma prostituta.
Pri zakonodaji s področja družinskih razmerij bi bilo v primeru pravne ureditve prostitucije potrebno posebno pozornost nameniti varstvu otrokove koristi in otrokovih pravic. To vključuje predvsem nedopustnost opravljanja dejavnosti prostitucije v bližini institucij in javnih prostorov, kjer se zadržujejo otroci, prepoved opravljanja dejavnosti s strani mladoletnih oseb in nedopustnost, da bi mladoletne osebe uporabljale storitve prostitutk. Skrbne presoje pa bi morala biti deležna tudi zaščita odraslih oseb, ki jim je bila delno ali popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.
Z vidika varovanja zdravja ter varstva in zdravja pri delu bi bili potrebni posebni predpisi, ki bi zagotavljali ustrezno zaščito zdravja prostitutk in strank. Pri urejanju zdravstvenega vidika te dejavnosti so se nekatere države članice EU odrekle obveznemu periodičnemu zdravniškemu pregledu prostitutk, ker je taka enostranska obveznost v nasprotju z načelom varstva integritete posameznice in načelom nediskriminacije.
Na področju civilnopravne zakonodaje je v ospredju obligacijsko pravno načelo, da je pogodbe treba izpolniti. V primeru ureditve dejavnosti prostitucije bi morali z zakonom uvesti izjemo od tega načela, saj pri prostituciji že iz narave sklenjenega posla izhaja, da prostitutka ni zavezana izpolniti vsakršne zahteve stranke. Prostitutki mora namreč biti omogočeno, da odkloni posebne zahteve stranke, ki jih ne želi izpolniti, kar pa ne sme vplivati na njeno upravičenost do plačila, ki ga je vnaprej dogovorila s stranko.
Z vidika zakonodaje o prostorskem urejanju bi na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju bila določitev območij, kjer bi se prostitucija smela opravljati, v pristojnosti občin.
V Sloveniji nimamo celovite raziskave o razsežnosti prostitucije, udeleženkah in udeležencih v tej dejavnosti, torej ponudnicah in ponudnikih storitev, posrednicah oziroma posrednikih v tem poslu in strankah, torej uporabnikih in uporabnicah plačljive spolnosti, razlogih, ki so jih vodili v opravljanje te dejavnosti, ipd.. To pomeni, da bi lahko odločitve, sprejete ob odsotnosti tehtnih informacij in podatkov, vodile v napačno smer, njihovo izvajanja pa prineslo več negativnih kot pozitivnih posledic. Brez preučitve stanja in tehtne presoje vplivov možnih odločitev ni mogoče preprosto odpreti javnih hiš in pobirati davkov, ob tem pa zanemariti številne in raznolike vidike prostitucije in neposredne ali z njo povezane škodljive posledice.
Zakonski ukrepi v državah članicah EU, pa tudi drugod po svetu, večinoma niso privedli do realizacije ciljev, zaradi katerih so bili uvedeni. Tako v državah, v katerih so prostitucijo regulirali, kot v državah, v katerih so jo prepovedali, se še vedno srečujejo z visokim deležem prostitucije, ki se opravlja v neregistriranem sektorju, visoko stopnjo nasilja ter drugimi oblikami izkoriščanja. Zato na primer v državah z dolgoletno politiko pravnega urejanja prostitucije (npr. Nizozemska, Nemčija, Švedska), preučujejo ali pripravljajo spremembe zakonskih predpisov ter vzporedno vzpostavljajo ali krepijo celovite programe svetovanja, pomoči in podpore prostitutkam, ki želijo opustiti ta poklic ter v ta namen povečujejo javna sredstva za financiranje teh programov.
Glede na ocene učinkov politik v drugih državah članicah EU in značilnosti prostitucije v Sloveniji, ki se v mnogih vidikih razlikuje od držav, ki so se odločile za regulacijo ali prepoved prostitucije, bi bilo odločanje o predlogih za regulacijo ali prepoved v tem trenutku prenagljeno. Pri nas so prostitutke predvsem ženske s stalnim bivališčem, ni ulične prostitucije in prostitucije nizke ravni, prav tako, kot rečeno, ne razpolagamo s temeljito in celovito raziskavo. Izkušnje ostalih držav EU nazorno kažejo, da oblikovanje ukrepov in morebitnih sprememb zakonov ne bi v celoti preprečilo zaposlovanje in delo na črno v zvezi s prostitucijo, saj celo na Nizozemskem, ki je najbolj celovito uredila dejavnost prostitucije, večji delež prostitutk delo še vedno opravlja v neregistriranem sektorju.
Odziv Ministrstva za zdravje
Obveščamo vas, da se je Vlada RS s problemom dela na črno v zvezi z ukvarjanjem s prostitucijo že soočila in naložila Uradu Vlade RS za enake možnosti, da v sodelovanju s pristojnimi resornimi organi na podlagi predhodno opravljene analize ureditve tega področja v državah članicah EU pripravi predlog ukrepov oziroma predlog za morebitne spremembe veljavne zakonodaje. V letu 2009 je bila pri Uradu Vlade RS za enake možnosti ustanovljena Delovna skupina za ureditev dejavnosti prostitucije, ki bo z delom zaključila v najkrajšem možnem času in bo gradivo posredovala Vladi RS.