19. 4. 2010
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
VELJAVNA PRAVNA UREDITEV:
Pobuda med drugim vsebuje predlog, da se uredi področje ponujanja spolnih uslug oziroma prostitucije, ker je ta po mnenju avtorja pri nas dekriminalizirana. Ne moremo se v celoti strinjati z ugotovitvijo avtorja, saj je v tretjem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/2006) določeno, da se kaznuje za prekršek posameznik, ki na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje. Sam zakon torej opredeljuje kot prekrške dejanja ponujanja spolnih uslug na vsiljiv način na javnem kraju, kar pomeni, da bi prekršek storili posamezniki ali posameznice, ki bi na javnih krajih izvrševali takšna dejanja. Bistvo za obstoj opisane kršitve je v tem, da mora obstajati oškodovanec oziroma posameznik, ki ga tako ravnanje ogroža, moti ali vznemirja.
Zakon o društvih omejitve ustavne pravice do svobodnega združevanja ureja v 3. členu. Med prepovedane namene, cilje ali dejavnosti, zaradi katerih bi se ustanovilo društvo (poleg drugih, ki pa ne predstavljajo ovire za podano pobudo) uvršča tudi namene, cilje ali dejavnosti, ki merijo na izvrševanje kaznivih dejanj. Zaradi navedenega skladno z Ustavo Republike Slovenije in Zakonom o društvih ne bi bilo dopustno ustanoviti društva, katerega uresničevanje namena, ciljev ali opravljanje dejavnosti bi predstavljalo kaznivo dejanje iz 175. ali 176. člena Kazenskega zakonika. Prav tako po določbi istega člena zakona ni dovoljeno ustanoviti društva za izključno opravljanje pridobitne dejavnosti. Sicer pa Zakon o društvih svobode združevanja ne omejuje.
RAZLOGI ZA NEPRIMERNOST NADALJNJE PRAVNE OBRAVNAVE:
V letu 2006, ko je bil sprejet nov Zakon o varstvu javnega reda in miru je bila iz zakona črtana določba, ki se nanaša na dejanja prostitucije brez vsiljivosti oziroma vznemirjenosti.
Zakon o društvih ne omejuje svobode združevanja, razen za doseganje namena, ciljev ali opravljanje dejavnosti, ki so v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije oziroma za izključno opravljanje pridobitne dejavnosti, ki ni združljiva z načelom nepridobitnosti združevanja v društva.
Odziv Urada za enake možnosti
V okviru prizadevanj za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno je Vlada RS med drugim obravnavala tudi Informacijo o pridobivanju delovnih dovoljenj in delu na črno v zvezi z ukvarjanjem s prostitucijo, ki jo je pripravil Urad za enake možnosti. Odbor Vlade RS za državno ureditev in javne zadeve je po obravnavi tega gradiva na 41. seji dne 29. 09. 2009 sprejel delovni sklep, ki Uradu za enake možnosti nalaga, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravi predlog ukrepov oziroma predlog za morebitne spremembe veljavne zakonodaje.
Sedanja pravna ureditev in praksa na področju prostitucije Slovenijo uvršča med države, ki to dejavnost, razen nekaterih z njo povezanih dejanj, ki so kazniva ali opredeljena kot prekršek, dovoljuje, prostitucije kot poklica in dejavnosti pa pravno ne regulira. Ker posebni pogoji za opravljanje dejavnosti prostitucije niso določeni, za začetek opravljanja dejavnosti prostitucije zadošča registracija dejavnosti skladno z zakonodajo, ki ureja ustanovitev in poslovanje gospodarskih družb ter podjetnikov posameznikov oziroma podjetnic posameznic. Ob odsotnosti podrobnejše zakonske ureditve in ob odsotnosti podzakonskih predpisov pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s prostitucijo, dejavnost opravljajo, ne da bi jo vpisale v ustrezen register.
Urad je doslej v okviru priprave predloga nadaljnjih ukrepov v zvezi z dejavnostjo prostitucije v Sloveniji pripravil analizo ureditve tega področja v državah članicah Evropske unije in pregled zakonodaje, ki v Republiki Sloveniji ureja določene vidike prostitucije, ter zakonodaje na področjih, ki bi se navezovala na prostitucijo v primeru, da bi bila urejena kot poklic in dejavnost. Obe analizi je pripravil v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za javno upravo, Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za zdravje, pri pripravi povzetka stanja na področju prostitucije v Sloveniji pa je sodeloval tudi z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije.
V primeru uvedbe sistema regulacije prostitucije v slovensko družbeno okolje (predlagatelj namreč meni, da bi bilo treba prostitucijo spraviti iz črnega trga v legalizirano obliko oz. model, ki dopušča javne hiše, izvaja zdravstveni nadzor nad prostitutkami in ustrezno davčno politiko), bi bile zaradi posebnosti prostitucije kot poklica in dejavnosti potrebne številne spremembe in dopolnitve zakonov ter priprava in sprejem izvršilnih predpisov. Nekatere izmed držav članic EU, ki so se odločile za celovitejši pristop pravnega urejanja prostitucije, so to dejavnost uredile v posebnem zakonu, v katerem so tudi določbe, ki napotujejo k dopolnitvi in spremembam drugih zadevnih zakonov in predpisov.
Na področju delovnopravne zakonodaje velja izpostaviti predvsem 19. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da smejo skleniti pogodbo o zaposlitvi osebe, ki so dopolnile starost 15 let. Zaradi pravne narave in ureditve delovnega razmerja, predvsem zaradi izvrševanja načela enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta, prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu, obveznega objavljanja prostega delovnega mesta in pogojev za opravljanje dela, bi opravljanje prostitucije na podlagi sklenjenega delovnega razmerja odprlo vrsto vprašanj, zaradi katerih so se v nekaterih državah EU odločili, da je dovoljeno prostitucijo opravljati zgolj v statusu samozaposlene osebe. Mnoge poznavalke in poznavalci dejavnosti prostitucije opozarjajo med drugim na tveganje, da bi odnos delodajalec-delavka oziroma delavec, v katerem je slednji v podrejenem položaju, utegnil ogroziti osebno in telesno integriteto prostitutke oziroma prostituta.
Pri zakonodaji s področja družinskih razmerij bi bilo v primeru pravne ureditve prostitucije potrebno posebno pozornost nameniti varstvu otrokove koristi in otrokovih pravic. To vključuje predvsem nedopustnost opravljanja dejavnosti prostitucije v bližini institucij in javnih prostorov, kjer se zadržujejo otroci, prepoved opravljanja dejavnosti s strani mladoletnih oseb in nedopustnost, da bi mladoletne osebe uporabljale storitve prostitutk. Skrbne presoje pa bi morala biti deležna tudi zaščita odraslih oseb, ki jim je bila delno ali popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.
Z vidika varovanja zdravja ter varstva in zdravja pri delu bi bili potrebni posebni predpisi, ki bi zagotavljali ustrezno zaščito zdravja prostitutk in strank. Pri urejanju zdravstvenega vidika te dejavnosti so se nekatere države članice EU odrekle obveznemu periodičnemu zdravniškemu pregledu prostitutk, ker je taka enostranska obveznost v nasprotju z načelom varstva integritete posameznice in načelom nediskriminacije.
Na področju civilnopravne zakonodaje je v ospredju obligacijsko pravno načelo, da je pogodbe treba izpolniti. V primeru ureditve dejavnosti prostitucije bi morali z zakonom uvesti izjemo od tega načela, saj pri prostituciji že iz narave sklenjenega posla izhaja, da prostitutka ni zavezana izpolniti vsakršne zahteve stranke. Prostitutki mora namreč biti omogočeno, da odkloni posebne zahteve stranke, ki jih ne želi izpolniti, kar pa ne sme vplivati na njeno upravičenost do plačila, ki ga je vnaprej dogovorila s stranko.
Z vidika zakonodaje o prostorskem urejanju bi na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju bila določitev območij, kjer bi se prostitucija smela opravljati, v pristojnosti občin.
V Sloveniji nimamo celovite raziskave o razsežnosti prostitucije, udeleženkah in udeležencih v tej dejavnosti, torej ponudnicah in ponudnikih storitev, posrednicah oziroma posrednikih v tem poslu in strankah, torej uporabnikih in uporabnicah plačljive spolnosti, razlogih, ki so jih vodili v opravljanje te dejavnosti, ipd.. To pomeni, da bi lahko odločitve, sprejete ob odsotnosti tehtnih informacij in podatkov, vodile v napačno smer, njihovo izvajanja pa prineslo več negativnih kot pozitivnih posledic. Brez preučitve stanja in tehtne presoje vplivov možnih odločitev ni mogoče preprosto odpreti javnih hiš in pobirati davkov, ob tem pa zanemariti številne in raznolike vidike prostitucije in neposredne ali z njo povezane škodljive posledice.
Zakonski ukrepi v državah članicah EU, pa tudi drugod po svetu, večinoma niso privedli do realizacije ciljev, zaradi katerih so bili uvedeni. Tako v državah, v katerih so prostitucijo regulirali, kot v državah, v katerih so jo prepovedali, se še vedno srečujejo z visokim deležem prostitucije, ki se opravlja v neregistriranem sektorju, visoko stopnjo nasilja ter drugimi oblikami izkoriščanja. Zato na primer v državah z dolgoletno politiko pravnega urejanja prostitucije (npr. Nizozemska, Nemčija, Švedska), preučujejo ali pripravljajo spremembe zakonskih predpisov ter vzporedno vzpostavljajo ali krepijo celovite programe svetovanja, pomoči in podpore prostitutkam, ki želijo opustiti ta poklic ter v ta namen povečujejo javna sredstva za financiranje teh programov.
Glede na ocene učinkov politik v drugih državah članicah EU in značilnosti prostitucije v Sloveniji, ki se v mnogih vidikih razlikuje od držav, ki so se odločile za regulacijo ali prepoved prostitucije, bi bilo odločanje o predlogih za regulacijo ali prepoved v tem trenutku prenagljeno. Pri nas so prostitutke predvsem ženske s stalnim bivališčem, ni ulične prostitucije in prostitucije nizke ravni, prav tako, kot rečeno, ne razpolagamo s temeljito in celovito raziskavo. Izkušnje ostalih držav EU nazorno kažejo, da oblikovanje ukrepov in morebitnih sprememb zakonov ne bi v celoti preprečilo zaposlovanje in delo na črno v zvezi s prostitucijo, saj celo na Nizozemskem, ki je najbolj celovito uredila dejavnost prostitucije, večji delež prostitutk delo še vedno opravlja v neregistriranem sektorju.
Odziv Ministrstva za zdravje
Obveščamo vas, da se je Vlada RS s problemom dela na črno v zvezi z ukvarjanjem s prostitucijo že soočila in naložila Uradu Vlade RS za enake možnosti, da v sodelovanju s pristojnimi resornimi organi na podlagi predhodno opravljene analize ureditve tega področja v državah članicah EU pripravi predlog ukrepov oziroma predlog za morebitne spremembe veljavne zakonodaje. V letu 2009 je bila pri Uradu Vlade RS za enake možnosti ustanovljena Delovna skupina za ureditev dejavnosti prostitucije, ki bo z delom zaključila v najkrajšem možnem času in bo gradivo posredovala Vladi RS.
FKK-savne, FKK-klubi, FKK-fitnes centri, svinger klubi, seks klubi in javne hiše
povezovanje nudizma s swingerstvom ter seks klubi in navsezadnje obojega še kar s prostitucijo kaže, da se skoraj iz vsega da skuhati kakšna ogabna mineštra.
Takšnim predlagam, da si na surovo kosilo zlijejo Pril, potem pojedo porcelanat krožnik in vilice, štedilnik pa namočijo v mlačno vodo in ga pospravijo v hzladilnik.
Kdo ne razume napisanega, mu predlagam da več ne hodi na volitve dokler se ne posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom.
Nudizem nima veze s swingerstvom in prostitucijo!
Imata pa swingerstvo in prostitucija eno skupno stvar. Pri obeh je namreč povečana možnost za širjenje SPB. Namen tega predloga je torej zmanjšati prenos SPB!
Swingerstvo in prostitucija nimata nič skupnega in ju ni za primerjati.
Swingerstvo je pojav kjer se predvsem zakonski pari odločajo za izmenjavanje partnerjev in to nima ničesar opraviti s prostitucijo, kjer posamezniki/posameznice v izjemnokratkem času zaradi zaslužka zamenjajo na stotine partnerjev.
Kar se spolno prenosljivih bolezni tiče, pa država nima pravice posegati na to področje na način, da karkoli uzakonja glede swingerstva.
Država naj glede SPB predvsem osvešča ljudi skozi institucije kot je šola, zdravstvo, sponzoriranje dokumentarnih filmov na to temo itd.
Nikakor pa meni niti nikomur drugemu država nima pravice skozi zakon o swingerstvu odrejati, s kom in koliko lahko seksam, (pa nisem swinger).
Te pravice nima država niti na področju prostitucije. Dokler ne bo prostitutkam omogočeno opravljanje dejavnosti kot obrt (kot S.P.) do takrat ne more država od njih zahtevati niti zdravniških pregledov. Če pa se omogoči da je prostitucija obrtna dejavnost pa se to mora priznati kot delo z vsemi prispevki in dajatvami kot v vsaki drugi panogi. In navsezadnje prostitutka samostojna podjetnica, bo potem verjetno lahko zaposlila dodatno delovno silo, če vsega dela sama ne zmore, kot v vsaki drugi gospodarski ali negospodarski panogi.
Seveda pa je za vsako delovno mesto predpisana pogostost zdravniških pregledov in ko bodo pogoji izpolnjeni, lahko zdravstvena stroka na strokovni ravni p'redlaga, pogostost zdravniških pregledov delavk/delavcev v tej stroki (recimo enkrat na mesec krvna slika, na tri leta pa vse ostalo kar se zdravstvenega stanja v medicini dela tiče).....in potem ni za pozabiti.....kdo bo kril bolniški stalež prostitutke obrtnice ali pri njej zaposlene, ko zaradi zdravstvenega razloga, ne bo mogla opravljati svoje dejavnosti?
A bo država dala pokojnino vsaki, ki se bo okužila z neozdravljivim HIV in bo za svoj poklic v bodoče nezmožna za delo iz zdravstvenega razloga?
Zdenko, vidim, da nisi dobro razumel. Imaš 2 vrsti swinganja. Swinganje pri nekomu doma in svinganje v javnosti. Seks/swinger klub bi imel podobno dejavnost kot jo ima nočni ali striptiz klub. Swinger/seks klub bi bil prijavljen kot nočni klub, kjer bi bilo dovoljeno seksati z ostalimi strankami in ne z osebjem. Vsak, ki bi vstopil v seks klub, bi moral plačati vstopnino in pa hrano in pijačo, tako kot v večina nočnih klubih. Edini pogoj za javni seks/swinger klub bi bil polnoletnost in dokaz, da si nisi pozitiven za testu za SPB!
Za privatne svinger žure me ne zanima, kako potekajo, ker so pri nekomu doma in je namenjeno samo ozkemu krogu ljudi!
Sem enakega mnenja kot derdejan.
Po kakšni logiki si dal swinger klube v isti koš kot javne hiše?
Swingerstvo je sporazumna in prostovoljna menjava spolnih partnerjev, klub samo organizira taka srečenja in služi s prodajo pijače, oddajo sob. Torej isto kot hotel. A ti bi pa kar policaje postavil na vrata, da bi preverjal če ma kdo sifilis ali hiv. Mislim, da so obiskovalci takih klubov dovolj pametni, da poskrbijio sami poskrbijo za zaščito pred SPB.
Kar se tiče prostitucije, pa se strinjam, da bi bilo prav stvar legalizirati. To bi bilo veliko bolje tudi za ženske, ki se s tem ukvarjajo, saj bi odpadli razni zvodniki, ki nepošteno služijo denar na ta način. Tako bo moral kar sam nastavit rit, če bo hotel kaj zaslužit.
Swinger klub in javno hišo sem dal v isti koš iz zdravstvenega, ne ekonomskega vidika! Pri obeh klubih, ki sta ta moment na sivem trgu je namreč velika verjetnost širjenja SPB, ki ta moment nista pod nadzorom države. V Veliki Britaniji je zakonodaja tako močna, da še če hočeš prit v nočni klub, moraš bit član kluba. Gre se za ureditev iz zdravstvenih razlogov!
Jaz bi tudi nared sex klub.
Če našega gospodarstva ne moremo izboljšati na drugačen način, potem je bolje da se zagrebemo. Sem odločno proti temu! Cilj človeštva naj bi bil razvoj- tehnološki, znanstveni in etični, ne pa regresija na živalsko stopnjo! Smo doba tolerance, mislim pa, da vseh idej res ni treba tolerirati. Naprej, ne nazaj!
V zahodni Evropi to že imajo, to je v državah, kjer je tehnološki, znanstveni in etični razvoj večji, kot pri nas!!!
Razlog: neprimerno izražanje
Strinjam se, da bi se moralo te stvari prestaviti na "beli" trg kot sam praviš.
Pa ne toliko zaradi davkov, ampak predvsem zato, da bi bile te zadeve bolj "urejene".
Koliko tega se v Sloveniji poleg javnih hiš dejansko pojavlja pa ne vem. Mislim pa, da če bi država hotela vsaj deloma zapolnit vrečo brez dna na račun tega, bi bila to verjetno brca v temo. Tudi, če se tu obračajo velike vsote denarja, se da to po moje elegantno prikrit > davkov ni
Ma boljse delati na crno, saj ze tako se prevec placa davkov drzavi. Prostitucija je cisto vredu, sploh, ce sexas z ljudmi, ki jih poznas in jim zaupas. Nekateri celo sexajo zastonj, kar je skoraj malo neumno, saj sex je tudi delo in mora biti posteno placano.
Hočeš reči, da sem vsakič, ko se gola v savni, v prekršku?