31. 12. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza obstoječega stanja:
Spodbudo za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb ureja Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (Uradni list RS, št. 63/13 - ZIUPTDSV), v skladu s katerim lahko pravico do oprostitve plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost uveljavijo delodajalci, ki v obdobju od 1. novembra 2013 do 31. decembra 2014 za nedoločen čas zaposlijo brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je najmanj tri mesece pred zaposlitvijo prijavljena v evidenci brezposelnih oseb (ne pa tudi v evidenci iskalcev zaposlitve ali v drugih evidencah, ki jih v skladu z zakonom po uradni dolžnosti vodi Zavod RS za zaposlovanje). Ti delodajalci so upravičeni do oprostitve plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti, in sicer za prvih 24 mesecev zaposlitve.
Pogoji za uveljavitev opisane olajšave na strani delodajalca so naslednji:
- da delodajalec zadnje tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,
- da delodajalec pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni in
- da je delodajalec v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim delavcem.
V primeru, če delodajalec po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi osebi pred potekom 24 mesecev zaposlitve odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani te osebe pred potekom 24 mesecev zaposlitve, je dolžan plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje zaposlitve te osebe, medtem ko takšnega primera po izteku tega obdobja zakon ne sankcionira.
Opisana spodbuda ni združljiva z nekaterimi drugimi spodbudami za zaposlovanje (četrti odstavek 2. člena ZIUPTDSV), ne glede na določbe zakonov, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja (t.j. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Zakon o urejanju trga dela), pa je oseba navkljub neplačilu prispevkov delodajalca za socialno varnost upravičena do enakega obsega pravic iz navedenih socialnih zavarovanj, kot če bi bili prispevki delodajalca plačani.
Omenjene olajšave sicer ni potrebno uveljavljati z vlogo, ampak je delodajalec, ki izpolnjuje vse zgoraj opisane pogoje, dolžan prispevke zgolj obračunati, in sicer v roku ter na način, predpisan z zakonodajo, ki ureja področje davkov in prispevkov (obrazec REK-1). Podrobnejša navodila v zvezi z obračunavanjem prispevkov so objavljena na spletnem mestu edavki.durs.si/openportal/pages/Notices/NoticeDetail.aspx.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:
Pogoj (neprekinjene) prijave v evidenci brezposelnih oseb je v ZIUPTDSV določen iz razloga, da se spodbudi zaposlovanje tistih mlajših brezposelnih oseb, ki si tudi po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb še niso uspeli najti zaposlitve; zakonodajalec je torej z vidika (ne)zaposljivosti mladih brezposelnih oseb navedeno obdobje ocenil kot najprimernejši mejnik za presojo o zaposlitvenih možnostih mlade brezposelne osebe, pri tem pa presodil, da za zaposlovanje brezposelnih oseb, ki si zaposlitev uspejo najti prej kot v treh mesecih, takšna spodbuda ni potrebna. Glede na to, da je ukrep namenjen izključno spodbujanju zaposlovanja mlajših brezposelnih oseb in ne že zaposlenih delavcev, pa je obstoj pogoja prijave v evidenci brezposelnih oseb za zagotovitev doseganja opisanega zakonskega namena (t.j. zaposlovanja mladih brezposelnih oseb, ki si zaposlitve ne uspejo najti niti v treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb) nujen. Državni proračun namreč splošnih, na vse iskalce zaposlitve nanašajočih se spodbud za zaposlovanje za nedoločen čas, zaradi nezadostnih finančnih sredstev ne more zagotoviti (sploh pa ne v današnjih javnofinančnih razmerah); posledično se tovrstni ukrepi osredotočajo na vsakokrat določeno ciljno skupino brezposelnih oseb, enak pristop pa je zagotovljen tudi pri pripravi programov aktivne politike zaposlovanja, s katerimi se spodbuja zaposlovanje in usposabljanje brezposelnih oseb.
Zavedamo se sicer možnosti izkoriščanja tega ukrepa v smislu, ki ga izpostavlja predlagatelj, vendar ocenjujemo, da nikakor ne tako absolutnem obsegu, kot ga predvideva (t.j. »zamenjava« vseh delavcev, zaposlenih pri delodajalcih za določen čas, z mlajšimi brezposelnimi osebami); delodajalci namreč po naših dosedanjih izkušnjah v večini potrebujejo usposobljene in dobre delavce.
Poleg navedenega pojasnjujemo, da do omenjene spodbude v skladu z ZIUPTDSV ne more biti upravičen delodajalec, ki bi v obdobju zadnjih treh mesecev pred dnevom sklenitve pogodbe o zaposlitvi z mlajšo brezposelno osebo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov kateremukoli od pri njem zaposlenih delavcev; citirani pogoj torej v določeni meri varuje delavce, ki so pri tem delodajalcu že zaposleni, medtem, ko na odločitve delodajalcev pred in po izteku pogodb o zaposlitvi za določen čas država s svojimi ukrepi težko vpliva. Glede na navedeno menimo, da predlog za ukinitev pogoja prijave v evidenci brezposelnih oseb vsaj tri mesece pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe ni smiseln.
Prav tako menimo, da v okviru tega interventnega zakona ni uresničljiv niti predlog, katerega izvedba bi za določen čas zaposlenemu delavcu zagotovila prednost pred mlajšo brezposelno osebo, kot je opredeljena v ZIUPTDSV. Takšna rešitev bi bila lahko po našem mnenju implementirana zgolj kot sistemska rešitev v okviru splošno veljavne delovno pravne zakonodaje.