Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba konsenzualne demokracije

2993 OGLEDOV 25 KOMENTARJEV

Pozdravljeni!

Moj predlog je, da bi vlada morala razmišljati v smeri, da bi zamenjala predstavniško (parlamentarno) demokracijo s konsenzualno demokracijo. To bi bila mešanica neposredne (participativne) demokracije in predstavniške (parlamentarne) demokracije. Država bi preko predstavništva (parlamenta) imela 50% oblasti, narod pa bi preko volitev imel 50% oblasti. Podobne modele imajo že v Švici in ponekod v ZDA (Kalifornija).

Če bi se nekdo vprašal, kako bi narod glasoval za zakone, ki jih predlaga parlament ali državljan, bi za to lahko uporabili elektronsko glasovanje preko interneta. Menim, da je v 21. stoletju že dovolj tehnologije, s katero bi lahko vsak posameznik prispeval svoj glas. S tem bi se zelo zmanjšal vpliv korupcije. Narod je s svojimi predstavniki in državnim zborom vedno manj zadovoljen. Menim, da je čas, da se stvari spremenijo. Edina alternativa za ta problem je, da se 50% oblasti dodeli narodu. Ker poteza zveni preveč radikalna, bi moral državni zbor razmišljati v smeri, da bi narodu za začetek podelil vsaj 25% oblasti. Če bi praksa pokazala, da so rezultati boljši, kot je sedajšnjo stanje, ko ima država 100% oblasti, bi kasneje narodu podelila še ostalih 25% oblasti, kar bi na koncu predstavljalo 50% oblasti. Švica je zelo napredna Evropska država. Osebno menim, da ima zaslugo za to njihova konsenzualna demokracija. S tem država ne more delati po mili volji, kakor to dela sedaj, ampak mora upoštevati tudi voljo ljudstva, ki lahko izpodbije določene zakone, s katerimi se ne strinja. Narod bi seveda imel določene omejitve, ki bi bile omejene z ustavo. To bi šlo predvsem za Deklaracijo o človekovih pravicah, kjer narod nima pravice, da bi odločal o pravici manjšin.

Na moj predlog bi se seveda pojavile tudi določene kritike. Veliko ljudi meni, da narod nima dovolj časa, da bi se ukvarjal s politiko, niti nima prave izobrazbe za to, zato mora biti oblast še vedno omejena samo na predstavnike državnega zbora. To je seveda samo teorija, ki v praksi ni dokazana. Ravno zaradi tega bi morala država poskusiti dati narodu vsaj nekaj odstotkov oblasti (zgoraj sem navedel 25%) in čas bi pokazal ali vladajoča elita res lahko bolje upravlja z državo, kot pa da si oblast deli z narodom.

Zavedati se moramo tudi tega, da oblast menjamo vsake 4 leta. Menim, da je ta rok predolg, da bi čakali nove volitve, kjer bi lahko menjali predstavnike državnega zbora in s tem vlado. Zato vidim alternativo v uvedbi konsenzualne demokracije!

Stvar bi torej podobno delovala kot ta spletni portal predlagam.vladi.si, le da bi bilo glasovanje tajno in da bi bil potreben boljši nadzor, da ne bi bilo zlorabe! Narod bi dal predloge, za katere bi moralo glasovati 5% uporabnikov in več jih mora biti ZA kakor PROTI, državni zbor in vlada pa bi se odločila a bosta glasovala ZA ali PROTI. Seveda bi moralo biti tudi obratno! Ko državni zbor glasuje nek zakon, ga lahko narod prepreči, če bo zanj glasovalo 5% uporabnikov in bo več glasov PROTI, kakor ZA! Glasovalna pravica bi bila omejena samo na tiste, ki imajo digitalna potrdila SIGEN-CA! S tem bi preprečili zlorabe glasov!

Prosil bi za komentarje, ki podpirajo moje predloge, in komentarje, ki nasprotujejo mojim predlogom, da bo vlada videla, v kateri smeri razmišlja narod!

Lep pozdrav

22 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mlad25 16 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


9. 4. 2010

Odziv Ministrstva za javno upravo

Najprej pojasnilo: V Švici je potrebno vsak predlog o spremembi ustave, pridružitvi mednarodnim organizacijam in zakonov, ki nimajo podlage v ustavi, pa naj bi veljali več kot eno leto, predložiti na referendum in ga potrditi s t. i. dvojno večino; za predlagane spremembe ustave mora glasovati večina volilnih upravičencev, svoj pristanek pa mora dati tudi večina kantonov. V drugo kategorijo pa sodijo predlogi, ki se od zgornjih razlikujejo glede na subjekt odločanja na referendumu – o njih odloča samo ljudstvo, ne zahteva pa se dvojna večina (ljudska iniciativa za popolno revizijo zvezne ustave, ljudska iniciativa za delno revizijo ustave v obliki splošne pobude, ki je bila zavrnjena s strani zvezne skupščine, in glede vprašanja, ali naj se izvede popolna revizija ustave, če oba doma skupščine o tem ne soglašata). Na teh referendumih je predlog sprejet, če zanj glasuje večina vseh, ki so glasovali. Švica pozna tudi fakultativni zakonodajni referendum, ki se razpiše na zahtevo 50.000 volivcev ali 8 kantonov. Švica ima izjemno močno razvito tradicijo referendumov; od uveljavitve ustave leta 1848 so bili izvedeni za vse pomembnejše zakone. Na državni ravni je organizirala več referendumov kot vse druge države sveta skupaj. Švicarska neposredna demokracija je tako po ureditvi in praksi najbliže nekaterim predstavam o idealni demokraciji. Sicer pa ima Švica zvezni svet, ki opravlja izvršilno funkcijo, in dvodomno predstavniško telo (skupščino), ki opravlja zakonodajno funkcijo. Omenjene inštitucije opravljajo svoje naloge podobno kot v vseh primerljivih parlamentarnih demokracijah. Relativno dobro ureditev glede referendumov poznamo tudi v Sloveniji. V Sloveniji imajo volivci po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur. l. RS, št. 26/07) možnost glasovati na referendumu o spremembi ustave, zakonodajnem referendumu, referendumu o mednarodnih povezavah in posvetovalnem referendumu, pri čemer imajo volivci možnost zahtevati razpis zakonodajnega referenduma, če v podporo svoji zahtevi zberejo 40.000 podpisov. Na referendumu se lahko presoja vsak zakon, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Pogoj je, da z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona ne smejo nastati protiustavne posledice – o tem na zahtevo državnega zbora odloča Ustavno sodišče RS. Omenjeni zakon pa ureja tudi ljudsko iniciativo. Najmanj 30.000 volivcev lahko da predlog za začetek postopka za spremembo ustave. V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Najmanj 5.000 volivcev pa lahko predloži državnemu zboru predlog zakona. Predlog zakona mora vsebovati sestavine, ki jih določa poslovnik državnega zbora. Javnost ima tudi široko možnost sodelovanja pri sprejemanju predpisov. Državni zbor je 19.11.2009 sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti, ki določa smernice za sodelovanje s strokovno javnostjo in drugimi zainteresiranimi javnostmi, državno upravo pa zavezujejo k vključevanju javnosti v postopke odločanja tudi številni drugi pravni in politični dokumenti. Po našem mnenju je predlog na nek način v nasprotju sam s seboj, saj se po eni strani zavzema za konsenzualno demokracijo, torej čim širši družbeni konsenz, soglasje, dogovor, če bi se predlog upoštevalo, pa bi lahko prišlo do situacije, ko bi 5% ljudi odločalo o določeni zadevi, ostali, ki se glasovanja ne bi udeležili, pa pri odločanju ne bi bili udeleženi. Menimo, da je veljavni sistem boljši; v parlamentarni demokraciji namreč volivci, ki jih sodelovanje v političnih zadevah zanima, vendar se z njimi dnevno ne ukvarjajo, izvolijo svojega predstavnika – poslanca v državnem zboru in se zanesejo, da bo glede na program, ki ga je predstavil pred volitvami oz. glede na preteklo delo, njihove interese zastopal v skladu z njihovimi pričakovanji. Menimo, da imajo takšni poslanci in odločitve, ki jih sprejemajo, veliko legitimnost. Poslanci v državnem zboru so po Ustavi RS predstavniki vsega ljudstva in volivci njihovo delo ocenjujejo na vsakih naslednjih volitvah. Poleg tega lahko v Republiki Sloveniji volivci neposredno sodelujejo pri oblikovanju politik v okviru referendumov in ljudske iniciative. Predloga zato ne podpiramo.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 26. 2. 2010 | 16:17:51

Uvedba konsenzualne demokracije

Pozdravljeni!

Mene pa zanima, zakaj vlada ne razmišlja v smeri, da bi zamenjala predstavniško(parlamentarno) demokracijo s konsenzualno demokracijo? To bi bila mešanica neposredne(participativne) demokracije in predstavniške(parlamentarne) demokracije. Država bi preko predstavništva(parlamenta) imela 50% oblasti, narod bi preko volitev imel 50% oblasti. Podobne modele imajo že v Švici in ponekod v ZDA(Kalifornija).

Če bi se nekdo vprašal, kako bi narod glasoval za zakone, ki jih predlaga parlament ali državljan, bi za to lahko uporabili elektronsko glasovanje preko interneta. Menim, da je v 21. stoletju že dovolj tehnologije, s katero bi lahko vsak posameznik prispeval svoj glas. S tem bi se zelo zmanjšal vpliv korupcije. Narod je s svojimi predstavniki in državnim zborom vedno manj zadovoljen. Menim, da je čas, da se stvari spremenijo. Edina alternativa za ta problem je, da se 50% oblasti dodeli narodu. Ker poteza zveni preveč radikalna, bi moral državni zbor razmišljati v smeri, da bi narodu za začetek podelil vsaj 25% oblasti. Če bi praksa pokazala, da so rezultati boljši, kot je sedajšnjo stanje, ko ima država 100% oblasti, bi kasneje narodu podelila še ostalih 25% oblasti, kar bi na koncu predstavljalo 50% oblasti. Švica je zelo napredna Evropska država. Osebno menim, da ima zaslugo za to njihova konsenzualna demokracija. S tem država ne more delati po mili volji, kakor to dela sedaj, ampak mora upoštevati tudi voljo ljudstva, ki lahko izpodbije določene zakone, s katerimi se ne strinja. Narod bi seveda imel določene omejitve, ki bi bile omejene z ustavo. To bi šlo predvsem za Deklaracijo o človekovih pravicah, kjer narod nima pravice, da bi odločal o pravici manjšin.

Na moj predlog bi se seveda pojavile tudi določene kritike. Veliko ljudi meni, da narod nima dovolj časa, da bi se ukvarjal s politiko, niti nima prave izobrazbe za to, zato mora biti oblast še vedno omejena samo na predstavnike državnega zbora. To je seveda samo teorija, ki v praksi ni dokazana. Ravno zaradi tega bi morala država poskusiti dati narodu vsaj nekaj odstotkov oblasti(zgoraj sem navedel 25%) in čas bi pokazal ali vladajoča elita res lahko bolje upravlja z državo, kot pa da si oblast deli z narodom.

Zavedati se moramo tudi tega, da oblast menjamo vsake 4 leta. Menim, da je ta rok predolg, da bi čakali nove volitve, kjer bi lahko menjali predstavnike državnega zbora in s tem vlado. Zato vidim alternativo v uvedbi konsenzualne demokracije!

Prosil bi za komentarje, ki podpirajo moje predloge, in komentarje, ki nasprotujejo mojim predlogom, da bo vlada videla, v kateri smeri razmišlja narod!

Lep pozdrav

Verzija predloga z dne, 11. 3. 2010 | 11:15:18

Uvedba konsenzualne demokracije

Pozdravljeni!

Moj predlog je, da bi vlada morala razmišljati v smeri, da bi zamenjala predstavniško (parlamentarno) demokracijo s konsenzualno demokracijo. To bi bila mešanica neposredne (participativne) demokracije in predstavniške (parlamentarne) demokracije. Država bi preko predstavništva (parlamenta) imela 50% oblasti, narod pa bi preko volitev imel 50% oblasti. Podobne modele imajo že v Švici in ponekod v ZDA (Kalifornija).

Če bi se nekdo vprašal, kako bi narod glasoval za zakone, ki jih predlaga parlament ali državljan, bi za to lahko uporabili elektronsko glasovanje preko interneta. Menim, da je v 21. stoletju že dovolj tehnologije, s katero bi lahko vsak posameznik prispeval svoj glas. S tem bi se zelo zmanjšal vpliv korupcije. Narod je s svojimi predstavniki in državnim zborom vedno manj zadovoljen. Menim, da je čas, da se stvari spremenijo. Edina alternativa za ta problem je, da se 50% oblasti dodeli narodu. Ker poteza zveni preveč radikalna, bi moral državni zbor razmišljati v smeri, da bi narodu za začetek podelil vsaj 25% oblasti. Če bi praksa pokazala, da so rezultati boljši, kot je sedajšnjo stanje, ko ima država 100% oblasti, bi kasneje narodu podelila še ostalih 25% oblasti, kar bi na koncu predstavljalo 50% oblasti. Švica je zelo napredna Evropska država. Osebno menim, da ima zaslugo za to njihova konsenzualna demokracija. S tem država ne more delati po mili volji, kakor to dela sedaj, ampak mora upoštevati tudi voljo ljudstva, ki lahko izpodbije določene zakone, s katerimi se ne strinja. Narod bi seveda imel določene omejitve, ki bi bile omejene z ustavo. To bi šlo predvsem za Deklaracijo o človekovih pravicah, kjer narod nima pravice, da bi odločal o pravici manjšin.

Na moj predlog bi se seveda pojavile tudi določene kritike. Veliko ljudi meni, da narod nima dovolj časa, da bi se ukvarjal s politiko, niti nima prave izobrazbe za to, zato mora biti oblast še vedno omejena samo na predstavnike državnega zbora. To je seveda samo teorija, ki v praksi ni dokazana. Ravno zaradi tega bi morala država poskusiti dati narodu vsaj nekaj odstotkov oblasti (zgoraj sem navedel 25%) in čas bi pokazal ali vladajoča elita res lahko bolje upravlja z državo, kot pa da si oblast deli z narodom.

Zavedati se moramo tudi tega, da oblast menjamo vsake 4 leta. Menim, da je ta rok predolg, da bi čakali nove volitve, kjer bi lahko menjali predstavnike državnega zbora in s tem vlado. Zato vidim alternativo v uvedbi konsenzualne demokracije!

Prosil bi za komentarje, ki podpirajo moje predloge, in komentarje, ki nasprotujejo mojim predlogom, da bo vlada videla, v kateri smeri razmišlja narod!

Lep pozdrav

Verzija predloga z dne, 14. 3. 2010 | 18:30:05

Uvedba konsenzualne demokracije

Pozdravljeni!

Moj predlog je, da bi vlada morala razmišljati v smeri, da bi zamenjala predstavniško (parlamentarno) demokracijo s konsenzualno demokracijo. To bi bila mešanica neposredne (participativne) demokracije in predstavniške (parlamentarne) demokracije. Država bi preko predstavništva (parlamenta) imela 50% oblasti, narod pa bi preko volitev imel 50% oblasti. Podobne modele imajo že v Švici in ponekod v ZDA (Kalifornija).

Če bi se nekdo vprašal, kako bi narod glasoval za zakone, ki jih predlaga parlament ali državljan, bi za to lahko uporabili elektronsko glasovanje preko interneta. Menim, da je v 21. stoletju že dovolj tehnologije, s katero bi lahko vsak posameznik prispeval svoj glas. S tem bi se zelo zmanjšal vpliv korupcije. Narod je s svojimi predstavniki in državnim zborom vedno manj zadovoljen. Menim, da je čas, da se stvari spremenijo. Edina alternativa za ta problem je, da se 50% oblasti dodeli narodu. Ker poteza zveni preveč radikalna, bi moral državni zbor razmišljati v smeri, da bi narodu za začetek podelil vsaj 25% oblasti. Če bi praksa pokazala, da so rezultati boljši, kot je sedajšnjo stanje, ko ima država 100% oblasti, bi kasneje narodu podelila še ostalih 25% oblasti, kar bi na koncu predstavljalo 50% oblasti. Švica je zelo napredna Evropska država. Osebno menim, da ima zaslugo za to njihova konsenzualna demokracija. S tem država ne more delati po mili volji, kakor to dela sedaj, ampak mora upoštevati tudi voljo ljudstva, ki lahko izpodbije določene zakone, s katerimi se ne strinja. Narod bi seveda imel določene omejitve, ki bi bile omejene z ustavo. To bi šlo predvsem za Deklaracijo o človekovih pravicah, kjer narod nima pravice, da bi odločal o pravici manjšin.

Na moj predlog bi se seveda pojavile tudi določene kritike. Veliko ljudi meni, da narod nima dovolj časa, da bi se ukvarjal s politiko, niti nima prave izobrazbe za to, zato mora biti oblast še vedno omejena samo na predstavnike državnega zbora. To je seveda samo teorija, ki v praksi ni dokazana. Ravno zaradi tega bi morala država poskusiti dati narodu vsaj nekaj odstotkov oblasti (zgoraj sem navedel 25%) in čas bi pokazal ali vladajoča elita res lahko bolje upravlja z državo, kot pa da si oblast deli z narodom.

Zavedati se moramo tudi tega, da oblast menjamo vsake 4 leta. Menim, da je ta rok predolg, da bi čakali nove volitve, kjer bi lahko menjali predstavnike državnega zbora in s tem vlado. Zato vidim alternativo v uvedbi konsenzualne demokracije!

Stvar bi torej podobno delovala kot ta spletni portal predlagam.vladi.si, le da bi bilo glasovanje tajno in da bi bil potreben boljši nadzor, da ne bi bilo zlorabe! Narod bi dal predloge, za katere bi moralo glasovati 5% uporabnikov in več jih mora biti ZA kakor PROTI, državni zbor in vlada pa bi se odločila a bosta glasovala ZA ali PROTI. Seveda bi moralo biti tudi obratno! Ko državni zbor glasuje nek zakon, ga lahko narod prepreči, če bo zanj glasovalo 5% uporabnikov in bo več glasov PROTI, kakor ZA!

Prosil bi za komentarje, ki podpirajo moje predloge, in komentarje, ki nasprotujejo mojim predlogom, da bo vlada videla, v kateri smeri razmišlja narod!

Lep pozdrav

Komentarji