Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba konsenzualne demokracije

3040 OGLEDOV 25 KOMENTARJEV

Pozdravljeni!

Moj predlog je, da bi vlada morala razmišljati v smeri, da bi zamenjala predstavniško (parlamentarno) demokracijo s konsenzualno demokracijo. To bi bila mešanica neposredne (participativne) demokracije in predstavniške (parlamentarne) demokracije. Država bi preko predstavništva (parlamenta) imela 50% oblasti, narod pa bi preko volitev imel 50% oblasti. Podobne modele imajo že v Švici in ponekod v ZDA (Kalifornija).

Če bi se nekdo vprašal, kako bi narod glasoval za zakone, ki jih predlaga parlament ali državljan, bi za to lahko uporabili elektronsko glasovanje preko interneta. Menim, da je v 21. stoletju že dovolj tehnologije, s katero bi lahko vsak posameznik prispeval svoj glas. S tem bi se zelo zmanjšal vpliv korupcije. Narod je s svojimi predstavniki in državnim zborom vedno manj zadovoljen. Menim, da je čas, da se stvari spremenijo. Edina alternativa za ta problem je, da se 50% oblasti dodeli narodu. Ker poteza zveni preveč radikalna, bi moral državni zbor razmišljati v smeri, da bi narodu za začetek podelil vsaj 25% oblasti. Če bi praksa pokazala, da so rezultati boljši, kot je sedajšnjo stanje, ko ima država 100% oblasti, bi kasneje narodu podelila še ostalih 25% oblasti, kar bi na koncu predstavljalo 50% oblasti. Švica je zelo napredna Evropska država. Osebno menim, da ima zaslugo za to njihova konsenzualna demokracija. S tem država ne more delati po mili volji, kakor to dela sedaj, ampak mora upoštevati tudi voljo ljudstva, ki lahko izpodbije določene zakone, s katerimi se ne strinja. Narod bi seveda imel določene omejitve, ki bi bile omejene z ustavo. To bi šlo predvsem za Deklaracijo o človekovih pravicah, kjer narod nima pravice, da bi odločal o pravici manjšin.

Na moj predlog bi se seveda pojavile tudi določene kritike. Veliko ljudi meni, da narod nima dovolj časa, da bi se ukvarjal s politiko, niti nima prave izobrazbe za to, zato mora biti oblast še vedno omejena samo na predstavnike državnega zbora. To je seveda samo teorija, ki v praksi ni dokazana. Ravno zaradi tega bi morala država poskusiti dati narodu vsaj nekaj odstotkov oblasti (zgoraj sem navedel 25%) in čas bi pokazal ali vladajoča elita res lahko bolje upravlja z državo, kot pa da si oblast deli z narodom.

Zavedati se moramo tudi tega, da oblast menjamo vsake 4 leta. Menim, da je ta rok predolg, da bi čakali nove volitve, kjer bi lahko menjali predstavnike državnega zbora in s tem vlado. Zato vidim alternativo v uvedbi konsenzualne demokracije!

Stvar bi torej podobno delovala kot ta spletni portal predlagam.vladi.si, le da bi bilo glasovanje tajno in da bi bil potreben boljši nadzor, da ne bi bilo zlorabe! Narod bi dal predloge, za katere bi moralo glasovati 5% uporabnikov in več jih mora biti ZA kakor PROTI, državni zbor in vlada pa bi se odločila a bosta glasovala ZA ali PROTI. Seveda bi moralo biti tudi obratno! Ko državni zbor glasuje nek zakon, ga lahko narod prepreči, če bo zanj glasovalo 5% uporabnikov in bo več glasov PROTI, kakor ZA! Glasovalna pravica bi bila omejena samo na tiste, ki imajo digitalna potrdila SIGEN-CA! S tem bi preprečili zlorabe glasov!

Prosil bi za komentarje, ki podpirajo moje predloge, in komentarje, ki nasprotujejo mojim predlogom, da bo vlada videla, v kateri smeri razmišlja narod!

Lep pozdrav

22 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mlad25 16 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


9. 4. 2010

Odziv Ministrstva za javno upravo

Najprej pojasnilo: V Švici je potrebno vsak predlog o spremembi ustave, pridružitvi mednarodnim organizacijam in zakonov, ki nimajo podlage v ustavi, pa naj bi veljali več kot eno leto, predložiti na referendum in ga potrditi s t. i. dvojno večino; za predlagane spremembe ustave mora glasovati večina volilnih upravičencev, svoj pristanek pa mora dati tudi večina kantonov. V drugo kategorijo pa sodijo predlogi, ki se od zgornjih razlikujejo glede na subjekt odločanja na referendumu – o njih odloča samo ljudstvo, ne zahteva pa se dvojna večina (ljudska iniciativa za popolno revizijo zvezne ustave, ljudska iniciativa za delno revizijo ustave v obliki splošne pobude, ki je bila zavrnjena s strani zvezne skupščine, in glede vprašanja, ali naj se izvede popolna revizija ustave, če oba doma skupščine o tem ne soglašata). Na teh referendumih je predlog sprejet, če zanj glasuje večina vseh, ki so glasovali. Švica pozna tudi fakultativni zakonodajni referendum, ki se razpiše na zahtevo 50.000 volivcev ali 8 kantonov. Švica ima izjemno močno razvito tradicijo referendumov; od uveljavitve ustave leta 1848 so bili izvedeni za vse pomembnejše zakone. Na državni ravni je organizirala več referendumov kot vse druge države sveta skupaj. Švicarska neposredna demokracija je tako po ureditvi in praksi najbliže nekaterim predstavam o idealni demokraciji. Sicer pa ima Švica zvezni svet, ki opravlja izvršilno funkcijo, in dvodomno predstavniško telo (skupščino), ki opravlja zakonodajno funkcijo. Omenjene inštitucije opravljajo svoje naloge podobno kot v vseh primerljivih parlamentarnih demokracijah. Relativno dobro ureditev glede referendumov poznamo tudi v Sloveniji. V Sloveniji imajo volivci po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur. l. RS, št. 26/07) možnost glasovati na referendumu o spremembi ustave, zakonodajnem referendumu, referendumu o mednarodnih povezavah in posvetovalnem referendumu, pri čemer imajo volivci možnost zahtevati razpis zakonodajnega referenduma, če v podporo svoji zahtevi zberejo 40.000 podpisov. Na referendumu se lahko presoja vsak zakon, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Pogoj je, da z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona ne smejo nastati protiustavne posledice – o tem na zahtevo državnega zbora odloča Ustavno sodišče RS. Omenjeni zakon pa ureja tudi ljudsko iniciativo. Najmanj 30.000 volivcev lahko da predlog za začetek postopka za spremembo ustave. V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Najmanj 5.000 volivcev pa lahko predloži državnemu zboru predlog zakona. Predlog zakona mora vsebovati sestavine, ki jih določa poslovnik državnega zbora. Javnost ima tudi široko možnost sodelovanja pri sprejemanju predpisov. Državni zbor je 19.11.2009 sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti, ki določa smernice za sodelovanje s strokovno javnostjo in drugimi zainteresiranimi javnostmi, državno upravo pa zavezujejo k vključevanju javnosti v postopke odločanja tudi številni drugi pravni in politični dokumenti. Po našem mnenju je predlog na nek način v nasprotju sam s seboj, saj se po eni strani zavzema za konsenzualno demokracijo, torej čim širši družbeni konsenz, soglasje, dogovor, če bi se predlog upoštevalo, pa bi lahko prišlo do situacije, ko bi 5% ljudi odločalo o določeni zadevi, ostali, ki se glasovanja ne bi udeležili, pa pri odločanju ne bi bili udeleženi. Menimo, da je veljavni sistem boljši; v parlamentarni demokraciji namreč volivci, ki jih sodelovanje v političnih zadevah zanima, vendar se z njimi dnevno ne ukvarjajo, izvolijo svojega predstavnika – poslanca v državnem zboru in se zanesejo, da bo glede na program, ki ga je predstavil pred volitvami oz. glede na preteklo delo, njihove interese zastopal v skladu z njihovimi pričakovanji. Menimo, da imajo takšni poslanci in odločitve, ki jih sprejemajo, veliko legitimnost. Poslanci v državnem zboru so po Ustavi RS predstavniki vsega ljudstva in volivci njihovo delo ocenjujejo na vsakih naslednjih volitvah. Poleg tega lahko v Republiki Sloveniji volivci neposredno sodelujejo pri oblikovanju politik v okviru referendumov in ljudske iniciative. Predloga zato ne podpiramo.

Priloge:

Komentarji




  • m mlad25

    Z odzivom pristojnega organa se ne strinjam! Poslanci NE DELAJO v interesu ljudstva! Glede tistih 5%, ki bi se udeležilo referenduma pa pravim tako: vsi imajo možnost dati svoj glas, kdor ne pride na referendum, s tem da državi vedeti, da mu je vseeno, kakšen bo izid referenduma! Predstavniška demokracija ne bo trajala večno! Poglejmo v zgodovino. Ko se je začela predstavniška demokracija (leta 1848) je imelo volilno pravico samo 10% prebivalstva, nekaj desetljetij kasneje so jo imeli vsi moški, kasneje tudi vse ženske. Predstavniška demokracija ne pomeni vladavina ljudstva, ampak je samo sistem, kjer si ljudstvo izbere oblast. Prava demokracija bi bila participativna (neposredna) ali konsenzualna, tem 2 oblikah pa lahko dejansko rečemo vladavina ljudstva! Prestavniška demokracija je samo polepšana oblika za diktaturo. Lahko rečemo, da si na volitvah vsake 4 leta izbere diktatorja, ki nam bo vladal 4 leta. Vendar evolucija še ni končana! Tako kot je ljudstvo pred 100 leti zahtevalo volilno pravico, tako bo nekega dne zahtevalo tudi participacijo! To kar ne boste vi naredili, bomo mi mladi, če bomo izvoljeni v državno zbor! Z zavrnitvijo tega predloga ste dokazali, da imamo v Sloveniji same desne (konzervativne) stranke, ne pa pravih levic! Tudi tisti, ki se imajo za leve (SD, Zares, LDS), so dejansko konzervativne stranke. Progresivnih strank žal v Sloveniji NI!!!

  • Ikona uporabnika Trojanec Trojanec

    Kakšna bedarija pa je sedaj to???

     

    delitev oblasti med državo in narod?

    Švica tega nima. Ima močno "posvetovalno demokracijo."

     

    Konsenz je odločitev, ki za nikogar ni 100%, ampak je kompromis vseh interesov. Referendum je vse kaj drugega kot kompromis interesov. To je prevlada večine nad manjšino.

    • m mlad25

      Spodaj imaš linke, ti je vse lepo razločeno. vlada = manjšina, narod = večina . Konsenzualna demokracija bi bila kompromis med vlado in narodom.

    • Ikona uporabnika Trojanec Trojanec

      torej sklepaš, da bi vlada zastopala interese vseh, narod je pa zastopstvo večinskega mnenja?

       

      ali kako?

    • m mlad25

      Država bi zastopala interese naroda in zaščitila pravice manjšin, ki so omejene z ustavo. Zakoni, se tičejo večine, bi lahko šli na elektronski referendum, zakoni, ki pa se tičejo pravice manjšin (homoseksualci, Romi, tujci, itd.) pa lahko določa samo vlada, ker ustava ne dovoli, da bi šli na referendum. Tako določa Deklaracija o človekovih pravicah in svoboščinah!

    • Ikona uporabnika Trojanec Trojanec

      Jaz malce drugače razumem manjšino kot ti. Zame manjšina niso samo narodnostne, verske, itd.

       

      Pod manjšino/skupino smatram vse, ki so enakega mnenja, a jih večina zlahka preglasuje.

       

      Npr. zakaj ne bi dali na referendum, da imajo lahko zdravniki max. 2000 EUR neto plače. Ma, če to ne gre skozi, zakaj ne damo na referendum, da lahko imajo lahko poslanci le 3x minimalne neto plače.

       

      Pri vsaki odločitvi obstaja manjšina, ki je s to odločitvijo najbrž tudi najbolj prizadeta. Ne moreš npr. reči, da se določitev višine nadomestila za brezposelnost tiče vseh. Če damo to na referendum, lahko ukinemo vse socialne pomoči.

       

      Kdo pa bo zagovarjal pravice najbogatejših, narod sigurno ne. ;)

    • m mlad25

      Pravice zdravnikov, poslancev in najbogatejših bi ščitila vlada, ki ima 50% moči, interese naroda pa narod, ki ima 50% moči. Če bi bil narod za to, da se zdravnikom zmanjša plače, bi zakon splaval po vodi, če za to ne bi bil tudi državni zbor, ki ima 50% moči:-).

  • m mlad25

    Vedno več vas je, ki to podpirate:-)! Vladi poslat predlog in naj počasi začne razmišljat v tej smeri, preden gremo na ulice!:-)

  • D Divi Filius

    Predlog podpiram. V veliko stvareh bi se morali zgledovati po Švici.

  • I Ivan Kastigar

    Sedanji sistem je dejansko neustrezen in že kaže vse svoje slabosti, Se popolnoma strinjam, da tako ne gre več naprej in bo potrebno nekaj spremeniti. Naš sistem ima toliko lukenj kot Švicarski sir,če pa bi dejansko prevzeli model Švice pa menim, da bi našim zanamcem prinesel prednost. Drugače pa lahko rečem le to, da kjer deluje sodstvo potem sploh ni problema kakšen je sistem.

  • K Katrin

    Mene bolj skrbi, da narod sam po sebi ne bo sprejemal najboljših odločitev, ampak najlažje.

    • m mlad25

      To te samo skrbi, nimaš pa dokazov za to. Če hočemo to dokazat, moramo narodu dati za začetek 25% oblasti. Če bodo rezultati boljši, se mu da še ostalih 25% oblasti, če bodo slabši, se vrnemo nazaj na predstavniško demokracijo.

    • K Katrin

      Kdo pa bo določil kaj so dobri in kaj so slabi rezultati?

       

      Dokazi? Hm, neposredni dokazi so lahko samo referendumi - recimo tisti o vlaganju v telekomunikacije al kaj je že bila tista traparija. 600 nekih blaznih milijonov (starih tolarjev) vreden referendum, da so ljudje dobivali po 40 ali 50 eur, pa še to če so imeli račune spravljene.

      Da ne omenjam kakšnih nepopularnih zakonov, ki ščitijo manjšine (izbrisani, novi družinski zakonik) - ljudje imajo to lastnost, da radi linčajo v svojih frustracijah. Ko so sami doma za računalnikom v kvazi anonimnosti pa sploh. Poglej samo mentaliteto tu gori - vseh 100.000 na zavodu je v glavnem lenuhov in pijancev.

       

      Bolj ko razmišljam, bolj me je groza take demokracije :)

    • m mlad25

      Odločili bodo rezultati, kar se bo videlo po raznih indeksih, ki merijo kakovost življenja, eden od njih je indeks človekovega razvoja. Boljšega dokaza jaz ne vidim.

       

      Glede referendumov pa, če bi bili referendumi elektronski, bi bili stroški manjši. Potrebno je delati na posodabljanju teh sistemov. Kar pa se tiče manjšinske politike je tukaj ustavna omejitev. Kar se tiče pravic manjšine, o tem nima pravica odločati večina. To pomeni, da v tem primeru zakoni o pravicah manjšin ne gredo na referendum, ampak o tem odloča samo parlament. Vsi ostali zakoni, ki se tičejo večine, pa lahko gredo na referendum.

    • B Boyzl

      narod ne bo sprejemal najboljših ofločitev?

      iz tega dvoma sledi, da so npr. referendumi povsem nesmiselni, mar ne? pa jih imenujemo "najvišja oblika demokracije"...

    • K Katrin

      @Boyzl

      Referendumi so pesek v oči. Lahko se odločamo, ali bo 1000 ljudi dobilo 50 eur za vlaganje v telekomunikacijo pred 20 leti, ne moremo pa se odločati, ali bi recimo, znižali davke za 5%.

    • m mlad25

      Točno tako! Kritiziramo vlado, ker ne napiše nobenega pametnega zakona, sami pa ne moremo nič spremenit. Elektronski referendumi bi narodu pomagali razveljaviti neumne zakone!

    • K Katrin

      I rest my case :)

  • K KatjaC

    Zanimivo. Pridržek: glasovanje preko interneta? (Pre)mnogo ljudi nima niti računalnika ali pa niso vešči uporabe (če bi npr. oddali glas pri nekom, ki računalnik ima). Vsekakor pa je moč ljudi izobraziti oz. jih pripraviti na to z usmerjenim angažmajem ustreznih institucij in/ali organov. Ne razumem pa, kako bi se z glasovanjem preko interneta zmanjšala korupcija ...

     

    Drugače pa, glede (ne)ustreznosti izobrazbe in širine znanja ljudi, ki bi glasovali, ne vidim problema. Nenazadnje, v državnem zboru sedi kar nekaj poslancev, ki niso kos nalogam in večino mandata preždijo nekje v ozadju. So tudi drugi, ki se oglašajo in bi bilo bolje, če bi se najprej zavedli svoje ozkoumnosti, pridobili nekaj znanja in šele nato prosili za glas. Kakorkoli, že poimenovanje poslancev kot predstavniki ljudstva pove dovolj: državni zbor tudi v inteligenci ni nič drugega kot neko povprečje naroda.

     

    Dolžina mandata je lahko predolga, če imamo na oblasti nekoga, ki povzroča škodo. Ali prekratka, če vladajoči želi uvesti dobre spremembe, a se kot take lahko izkažejo šele čez čas. Se bolj nagibam v smeri ohranitve 4-ih let ali celo podaljšanje na 5 let, sicer bi se bore malo stvari izpeljalo.

    • m mlad25

      Kdor nima računalnika, naj se oglasi v svoji Upravni enoti. Tam mu dajo geslo, navodila in računalnik, prek katerega bo lahko glasoval. Glede korupcije menim, da je že dovolj znanja o računalništvu, da bi glasovanje lahko nadzirali. Potrebno se je tudi zavedati, da se vsi ne zanimajo za politiko. Za te se šteje, da jim je vseeno, kakšen bo rezultat volitev.

       

      Glede ustreznosti izobrazbe, marsikdo, ki ni ta moment v državnem zboru, bi bolje opravljal svoje delo, kot ga trenutni poslanci. Ravno zaradi tega je potrebno uvesti konsenzualno demokracijo.

       

      Glede ohranitve 4 let se ne strinjam. Ne strinjam se s tem, da bo o mojem življenju in usodi določalo samo 90 ljudi!!!

    • K KatjaC

      Znanje računalništva ne preprečuje korupcije. Da pojasnim: jaz vam dam pomarančo, ko se srečava na kavi, vi pa oddate glas zame. Z vidika nadzora torej vse štima.

    • m mlad25

      Podkupovanje bo vedno prisotno! Takega sistema, ki bi to preprečeval, še ni in ga nikoli ne bo! Gre se samo za to, a korupcijo zmanjšati ali povečati!

  • c cairns

    Vodstva političnih strank ne bodo nikoli spustile moči odločanja iz svojih rok, ker ta moč pomeni denar in lagodno življenje. Moč prinaša tudi določeno nedotakljivost, ker pri nas pravna država še ne deluje. Vsaj ne za vse.

    Podobno negativen odziv pričakujem za moj predlog o omejitvi števila mandatov za določene funkcije.

     

    Drugače pa je predlog zanimiv in bi ga lahko udejanili. Veliko ljudi se zanima za politiko in ima voljo da bi stvari spremenili na bolje za vse in ne samo za nekatere.

  • o ognjenorezilo

    ideja ni slaba,

     

    čeprav, krono je težko dat iz glave ;)

    • m mlad25

      V Švici so jo že dali. Čas je, da jo dajo tudi naši politiki:-).

       

      Sploh pa nisem rekel, da mora država dat krono iz glave. Naj jo preseka na pol, pa da polovičko narodu! Vsak pošten kralj bi to naredil!!!