13. 4. 2010
Odziv Ministrstva za finance
1. Veljavna ureditev
V Zakonu o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo in 10/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o igrah na srečo) je med drugim določena tudi lastniška struktura koncesionarjev, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah ter predpisana koncesijska dajatev, ki so jo dolžni obračunavati in plačevati koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo.
Delničarji koncesionarjev, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah so Republika Slovenija, lokalne skupnosti in pravne osebe, katerih 100% lastnik ali edini ustanovitelj je Republika Slovenija; zasebne delniške družbe pa imajo skupaj lahko največ 49% navadnih delnic koncesionarja, pri tem pa delež posamezne družbe in z njo povezanih oseb ne sme presegati 20% navadnih delnic koncesionarja.
V Zakonu o igrah na srečo je določena tudi koncesijska dajatev, ki jo obračunavajo in plačujejo koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo. Koncesijska dajatev znaša:
- za igre, ki se prirejajo na igralnih mizah 5 %,
- za igre, ki se prirejajo v igralnicah na igralnih avtomatih pa od 5% do 20% po progresivni lestvici.
Osnova za koncesijsko dajatev je pri igrah, ki jih igrajo igralci drug proti drugemu, prihodek koncesionarja od teh iger, pri ostalih igrah pa je osnova razlika med vplačili v igro in izplačanimi dobitki.
2. Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji
Na spletni strani Ministrstva za finance smo dne 8.4.2010 objavili osnutek strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji. Strategija predstavlja temeljni razvojni dokument za področje iger na srečo za naslednje 10-letno obdobje. Opredeljuje poslanstvo, vizijo ter strateške usmeritve in cilje razvoja iger na srečo. Strategija obravnava sistemska vprašanja kot so vrste iger na srečo, lastniška struktura koncesionarjev, dajatve od prirejanja iger na srečo, delitev dajatev od iger na srečo, nadzor, politika dodeljevanja koncesij in družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo ter podaja strateške opredelitve do navedenih sistemskih vprašanj.
Vprašanje lastniške strukture koncesionarjev, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah, je eno izmed pomembnih sistemskih vprašanj, za katera so v osnutku strategije razvoja iger na srečo podane strateške usmeritve za nadaljnji razvoj.
V osnutku strategije predlagamo, da se odpravijo dosedanje omejitve, ki določajo, da ima lahko posamezna zasebna gospodarska družba največ 20% in vse skupaj največ 49% navadnih delnic koncesionarja in sicer tako, da udeležba države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti v lastniški strukturi koncesionarjev za prirejanje iger na srečo v igralnicah ni obvezna. Odprava omejitev pa ne pomeni obvezne in takojšnje spremembe v zasebno lastnino, saj bodo obstoječi delničarji prodali svoje delnice oziroma sprejeli vstop novih delničarjev takrat, ko bodo ocenili, da je za to primeren čas.
Tudi vprašanje ustreznosti dajatev, ki jih obračunavajo in plačujejo koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo, je eno izmed pomembnih sistemskih vprašanj, ki jih obravnava osnutek strategije in daje strateške usmeritve za nadaljnji razvoj.
V osnutku strategije poudarjamo, da obremenitev iger na srečo z igralniškimi dajatvami temelji na posebnem položaju iger na srečo, ki zaradi svoje narave zahtevajo posebno davčno obravnavo. Zaradi družbene (ne)sprejemljivosti je potrebno prihodke družb, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, primerno obremeniti v primerjavi z ostalimi gospodarskimi subjekti. Igralniška dejavnost je povsod v svetu, v primerjavi z drugi gospodarskimi dejavnostmi, obremenjena z dodatnimi dajatvami. Velikost te dodatne obremenitve pa je odvisna od ciljev, ki jih posamezna država pri tem zasleduje.
Koncesijska dajatev je plačilo, ki ga koncesionar plačuje koncedentu za privilegij, ki ga je pridobil s koncesijo. Zaradi narave dejavnosti prirejanja iger na srečo ima država pravico do deleža presežnih ekonomskih rent, ki nastanejo zaradi omejevanja ponudbe iger na srečo, obenem pa tudi dolžnost, da zagotovi optimalno obremenitev te dejavnosti ne samo s fiskalnega, ampak tudi z razvojnega in družbeno socialnega vidika.
V osnutku strategije ugotavljamo, da je značilnost slovenskega igralništva usmerjenost na goste iz tujine. Večina tujih gostov so enodnevni gostje, ki bi jih pestrejša igralniška in dodatna turistična ponudba lahko zadržala za več dni. Zato je smiselno spodbuditi koncesionarje za uresničitev razvojnih turističnih investicijskih načrtov z olajšavami pri igralniški dajatvi prek zniževanja mejnih stopenj za večje igralnice z degresivnim modelom obdavčenja.
Zato v osnutku strategije predlagamo, da naj bo obremenitev koncesionarjev odvisna od deleža turistične komponente in velikosti ekonomskih učinkov. Pri opredelitvi turistične komponente in ekonomskih učinkov se upoštevajo kriteriji kot so število sob, dodatna turistična ponudba (športno rekreacijski center, center za zdravje in dobro počutje, kongresni center, prostor za zabavne prireditve) in bruto prihodek od iger na srečo. Predpostavljamo namreč, da je velik prihodek mogoče doseči samo s privabljanjem bolj oddaljenih gostov, le-ti pa bodo prišli, če bo igralnica ponujala bogato obigralniško ponudbo. Ker mejni strošek pridobivanja dodatnega gosta narašča, je ta model mogoč le ob degresivni obdavčitvi. Večje število sob in dodatna turistična ponudba pa pomenita tudi večje število zaposlenih, kar dodatno poveča posredne ekonomske učinke investicije.
3. Zaključek
Ocenjujemo, da so vaši predlogi glede lastniške strukture in višine dajatev za koncesionarje, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah, smiselno že vključeni v osnutek strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji, ki smo ga objavili na spletni strani Ministrstva za finance.
Osnutek strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji je v javni obravnavi, ki bo trajala do 18.5.2010. Po proučitvi prejetih predlogov in pripomb bomo pripravili predlog strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji in ga v mesecu juniju posredovali v obravnavo in sprejem Vladi RS. Na podlagi sprejete strategije pa bomo pripravili nov zakon, ki bo urejal prirejanje iger na srečo v Sloveniji.