12. 11. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za področje upravnega poslovanja in področje dostopa do informacij javnega značaja, je v nadaljevanju pripravilo odgovor, v katerem so opisane obveznosti organov glede seznanjanja javnosti v zvezi s področjem svojega dela in storitvami, ki jih opravljajo ter glede seznanjanja javnosti s kontaktnimi podatki javnih uslužbencev, katerih delovne naloge in/ali pooblastila pri organih vključujejo delo s strankami, bodisi dolžnosti glede zagotavljanja splošnih informacij o delu organa bodisi dolžnosti glede zagotavljanja informacij o konkretnih upravnih postopkih.
i) Zagotavljanje splošnih informacij o delu organa Upravno poslovanje organov državne uprave (in organov samoupravnih lokalnih skupnosti) je predpisano z Uredbo o upravnem poslovanju (Ur. l. RS št. 20/05 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Uredba). Organi so na podlagi Uredbe dolžni strankam zagotavljati splošne informacije o upravnih in drugih javnih storitvah, ki jih opravljajo. Splošne informacije o upravnih storitvah so informacije o načinu poslovanja organa pri odločanju o upravnih zadevah in izdajanju potrdil, pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb in pojasnila v zvezi z drugimi upravnimi storitvami; (splošne informacije se ne nanašajo na potek oziroma stanje konkretnega upravnega ali drugega postopka; 6. člen Uredbe). Organi zagotavljajo splošne informacije (7. člen Uredbe) preko t.i. svetovalca za pomoč strankam oziroma preko drugih javnih uslužbencev, v obliki brošur in zloženk ter preko svetovnega spleta na enotnem državnem portalu e-uprava in na spletnih straneh organa.
Državni portal e-uprava (https://e-uprava.gov.si/e-uprava/portal.euprava) predstavlja enotni državni portal preko katerega lahko javnost dostopa do velikega števila podatkov javnega sektorja, predvsem glede storitev javne uprave (posebej za državljane, za pravne osebe in za javno upravo). Podatke glede številnih storitev javne uprave na portalu objavljajo organi sami, razporejeni so v tematsko zaključene sklope oziroma glede na življenjske dogodke.
Vsak organ mora na svojih spletnih straneh objaviti in redno ažurirati tudi t.i. Katalog informacij javnega značaja (8. člen ZDIJZ in 9. člen Uredbe). Katalog poleg imena predstojnika organa vsebuje organigram in seznam notranjih organizacijskih enot ter imena in kontaktne podatke vseh vodij notranjih organizacijskih enot in ime in kontaktne podatke uradne osebe pooblaščene za posredovanje informacij javnega značaja (2. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, Ur. l. RS št. 76/05, 119/07 in 95/2011). Namen kataloga je, da javnosti poda informacijo o tem, katera področja pokriva organ oziroma katere storitve opravlja organ, na katerih pravnih podlagah in kdo so odgovorne osebe za posamezno področje dela organa ter tudi na koga se lahko obrne stranka, ki želi pridobiti določeno konkretno informacijo javnega značaja. V 10. členu Uredbe je prav tako določeno, da mora organ imena, telefonske številke, naslove elektronske pošte in lokacijo javnega uslužbenca oziroma javnih uslužbencev, ki dajejo informacije splošnega značaja, objaviti na ustreznih mestih, tako da so uporabnikom ti podatki vidni, in na svetovnem spletu.
ii) Informacije o uradnih osebah, pooblaščenih za vodenje upravnih postopkov V skladu z 11. členom Uredbe, mora organ na primeren način objaviti seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo. Seznam mora vsebovati naslov dokumenta in datum izdaje le-tega, v nadaljevanju pa osebno ime uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, naziv uradne osebe ter morebitni strokovni ali znanstveni naslov, skladno s predpisi, ki urejajo strokovne in znanstvene naslove. Za vsako uradno osebo iz seznama se pripiše še pooblastila, ki jih uradna oseba ima (npr. pooblastila za vodenje, pooblastila za odločanje, pooblastila za vodenje in odločanje). Medtem ko predpisi torej za javne uslužbence, ki dajejo informacije splošnega značaja predpisujejo objavo kontaktnih podatkov na spletu, je seznam oseb, ki vodijo upravne postopke, potrebno zgolj "objaviti na primeren način". V praksi npr. organi največkrat takšen seznam objavijo na oglasni deski. Informacijo o konkretni uradni osebi, kateri je dodeljena konkretna upravna zadeva v reševanje, oziroma o drugi pooblaščeni uradni osebi, dobi stranka v glavni pisarni ali pri javnem uslužbencu, pooblaščenem za dajanje splošnih informacij (22. člen Uredbe; torej vsekakor pri vodji določene notranje organizacijske enote). Obvestila o poteku konkretnega postopka daje uradna oseba, ki rešuje upravno zadevo, v primeru njene odsotnosti pa vodja organizacijske enote, v okviru katere se vodi upravni postopek ali po pooblastilu predstojnika, druga pooblaščena uradna oseba (19. člen Uredbe).
iii) Imenik vseh zaposlenih pri določenem organu Za razliko od seznama oz. imenika vodstvenih oseb v okviru ministrstva, ki so objavljene na spletnih straneh, ter za razliko od seznama uradnih oseb, ki imajo pooblastila za odločanje v upravnih postopkih (ki morajo biti objavljena na primeren način, ne nujno na spletu), pa se v zvezi s splošno spletno objavo seznama vseh zaposlenih na določenem ministrstvu, kot je predstavljen v naslovnem predlogu, dejansko postavi vprašanje sorazmernosti ukrepa objave osebnih podatkov na spletu, glede na različne naloge in pooblastila konkretnih javnih uslužbencev, predvsem torej upravičenosti javne spletne objave imen tistih, ki nimajo posebnih pooblastil oz. katerih naloge ne vključujejo upravnega poslovanja s strankami.
S tem v zvezi je potrebno opozoriti na pomembno sodbo Sodišča Evropske unije (v združenih zadevah C-92/09 in C-93/09 Volker und Markus Schecke GbR in Hartmut Eifert proti Land Hessen ob udeležbi Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährungje), ki je v zvezi s proaktivno objavo podatkov s strani organov na spletu, odločilo, da objava poimenskih podatkov, ki se nanašajo na prejemnike sredstev kmetijskih subvencij in na natančne zneske, ki so jih ti upravičenci prejeli iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pomeni kršitev pravic, ki ju imajo navedeni upravičenci na podlagi členov 7 in 8 Listine EU o temeljnih pravicah (pravica do varstva osebnih podatkov, pravica do zasebnega življenja). Podatki o prejemnikih sredstev sicer so dostopni na podlagi poizvedb po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja, vendar pa objava na spletu pomeni še dodaten poseg v zasebnost, ki po mnenju sodišča ni nujno upravičen. V skladu z navedenim je pri vprašanju objave informacij na spletu, ki vsebujejo osebne podatke fizičnih oseb, v skladu z načelom sorazmernosti, poleg pravice vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, potrebno upoštevati pravico do zasebnega življenja. Tudi v Sloveniji velja, da je seznam vseh zaposlenih na določenem ministrstvu mogoče pridobiti na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. Ur. l. RS št. 51/2006, UPB2), prav tako je mogoče pridobiti splošni akt notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri organu, ki podrobno določa naloge in opravila za posamezno delovno mesto v okviru notranjih organizacijskih enot pri organu. Vendar to še ne pomeni, da je seznam vseh zaposlenih, tudi tistih, katerih delo in pooblastila ne obsegajo upravnega poslovanja z zunanjimi strankami, dovoljeno objaviti na svetovnem spletu. Kot navedeno zgoraj, je s predpisi natančno predpisano, kontaktni podatki katerih javnih uslužbencev znotraj ministrstva se objavijo, glede na različna pooblastila in delovne naloge teh uslužbencev.
iv) Enotni kontaktni center kot enotna kontaktna točka strank z državno upravo
Na koncu bi želeli poudariti tudi, da je bil, z namenom poenostaviti poslovanje z državno upravo za stranke, vzpostavljen tudi t.i. enotni kontaktni center državne uprave (v nadaljevanju: EKC; 25. a člen Uredbe) kot enotna kontaktna točka, ki prebivalcem Slovenije, tujcem, javnim uslužbencem in pravnim subjektom pomaga pri iskanju splošnih informacij s področja dela državne uprave ter nudi tehnično podporo pri uporabi določenih aplikacij državne uprave. Tu se lahko torej dobi mdr. tudi informacijo o tem, kateri organ je pristojen za določeno področje in katera je odgovorna oseba za določeno področje na katero se stranka lahko obrne za nadaljnje informacije. Lahko pa stranka preko EKC posreduje že konkretno vprašanje, ki se nato posreduje pristojnemu organu in ta pripravi odgovor. Namen EKC je omogočiti javnosti, da pridobi splošne informacije s področja dela državne uprave na enem mestu in da strankam dejansko ni potrebno vedeti, katero ministrstvo, vladni urad ali služba razpolaga z informacijami, ki jih iščejo. Delovanje EKC zagotavlja MNZ v sodelovanju z vladno službo, pristojno za informiranje. Vsi organi so dolžni zagotavljati vse potrebne informacije za delovanje enotnega kontaktnega centra ministrstvu, pristojnemu za upravo, in zagotavljati razpoložljivost svojih uslužbencev za zagotavljanje splošnih informacij iz prejšnjega odstavka za prevzem klicev in drugih zahtev strank od enotnega kontaktnega centra ves poslovni čas. EKC je dosegljiv vsak dan med 7:00 in 22:00 preko brezplačne telefonske številke 080 2002 (iz tujine preko številke + 386 1 478 85 90), elektronske pošte ekc@gov.si in spletnega obrazca na spletnem mestu www.ekc.gov.si