17. 3. 2019
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
V zvezi s pojmom javni sektor, ki ga omenjate v vašem vprašanju, bi pojasnili, da Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02, 02/04, 23/05, 35/05 - upb1, 62/05, 75/05, 113/05, 32/06 - upb2, 33/07, 63/07-upb3, 65/08 in 40/12; v nadaljevanju besedila: ZJU) in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 27/12-odl.US, 40/12 in 46/13; v nadaljevanju besedila: ZSPJS) v svojih določbah natančno opisujeta kaj spada v javni sektor:
- državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti,
- javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi in
- druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Torej ZJU, ki ureja sistem javnih uslužbencev v drugem delu velja za javne uslužbence v državnih organih in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri čemer ZJU tudi v 1., 2., 3., in 4. točki 6. člena opredeli državne organe, in sicer:
- državni organ je organ državne uprave in drug državni organ,
- organ državne uprave je ministrstvo, organ v sestavi ministrstva, vladna služba in upravna enota,
- drug državni organ je Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, pravosodni organ in drug državni organ, ki ni organ državne uprave;
- pravosodni organ je sodišče, državno tožilstvo in državno pravobranilstvo.
Prvi del ZJU velja torej za celoten javni sektor, medtem ko drugi del, ki ureja splošna načela in tudi delovna razmerja, pa velja le za zaposlene v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Tako v skladu z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/2005-UPB4, 126/2007-ZUP-E, 48/2009, 8/2010-ZUP-G, 8/2012-ZVRS-F, 21/2012, 17/2013 Odl.US: U-I-42/12-15, 21/2013-ZVRS-G, 47/2013) in ZJU notranjo organizacijo organov državne uprave določa Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, priloga I, priloga I.a, priloga II, priloga II.a, priloga III, priloga IV (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 22/04, 43/04, (58/04 - popr.), 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 16/13 18/13, 36/13, 51/13 in 59/13; v nadaljevanju besedila: Uredba). Sistemizacijo delovnih mest v organu tako določi predstojnik, ki sprejme kadrovski načrt, skladno z drugim odstavkom 44. člena ZJU. Predstojnik organa, glede na potrebe, oblikuje delovna mesta po veljavnih predpisih, za katere morajo javni uslužbenci izpolnjevati zahtevane pogoje. Razvrstitev in število delovnih mest v organu ter razvrstitev nalog iz posameznega delovnega področja, ki jih opravlja posamezen delavec, se torej določi s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest. Vsi ostali si notranjo organizacijo uredijo s statutom ali drugim pravnim aktom ter za urejanje delovnih razmerjih uporabljajo neposredno splošno delovno pravno zakonodajo.
Nadalje pojasnjujemo, da Uredba v III. delu ureja notranjo organizacijo organov državne uprave, kjer je določena vsebina in vrste notranjih organizacijskih enot ter v nadaljevanju notranja organizacija ministrstva.
Ministrstva so notranje organizacijsko razdeljena na več notranjih organizacijskih enot, odvisno od velikosti in pristojnosti posameznega ministrstva. Po tej Uredbi so notranje organizacijske enote v organih državne uprave naslednje: kabinet, direktorat, sekretariat, urad, sektor, inšpekcija, oddelek, center, služba, glavna pisarna, območna enota, izpostava, referat, krajevni urad, diplomatsko predstavništvo in konzulat. V prvih štirih točkah 14. člena Uredbe so določena pravila za oblikovanje posameznih notranje organizacijskih enot, iz česar je razvidno koliko delovnih mest mora biti sistemiziranih, da se lahko oblikuje določena notranje organizacijska enota:
14. člen (notranja organizacija direktorata - urad, sektor, oddelek in referat)
(1) V direktoratu se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. (2) V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oziroma posameznih funkcij oblikuje oddelek, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest. (3) V oddelku, v katerem je sistemizirano najmanj 20 delovnih mest, se lahko oblikuje referat, če je za delovno področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. (4) V direktoratu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se lahko oblikuje urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.
Oblikovanje posamezne notranje organizacijske enote je torej odvisno od števila sistemiziranih delovnih mest. Kot je razvidno se torej v sektorju za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oziroma posameznih funkcij oblikuje oddelek, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest. Oddelek vodi vodja oddelka, ki je v skladu s 25. členom Uredbe položajno delovno mesto. Stopnjo naziva, v kateri se lahko opravlja delo na položaju vodje oddelka ravno tako določa Uredba in je razvidna iz Priloge II – Uradniški položaji. Enako velja za ostala položajna delovna mesta.
Opozarjamo pa, da Vlada Republike Slovenije ne more urejati notranje organizacije pri drugih subjektih javnega sektorja (občine, drugi državni organi), ker je določitev notranje organizacije v njihovi izvirni pristojnosti.
V zvezi s predlogom, ki se nanaša na parkirna mesta, pa pojasnjujemo, da lahko posredujemo odgovor le v okviru pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, ostali organi državne uprave pa se morajo sami opredeliti glede števila parkirnih mest ter glede utemeljenosti njihovega plačevanja. Prometno ureditev Ministrstva za notranje zadeve določa Hišni red, v skladu s katerim uporabnike parkirnih površin, s katerimi razpolaga ministrstvo, določi generalni sekretar, predstojniki organov v sestavi, direktorji policijskih uprav in komandirji policijskih postaj. Uporabniki prejmejo dovolilnico, s katero lahko parkirajo na določenem parkirnem mestu. Nadzor nad parkiranjem izvaja služba varovanja. Posebna ureditev velja na lokaciji Ministrstva za notranje zadeve na Litostrojski cesti, kjer je dana možnost parkiranja za zaposlene na zunanjih parkirnih mestih na podlagi najemne pogodbe z lastnikom objekta oz. nepremičnine, to je DSU d.o.o.