24. 12. 2013
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Dovolite, da vam predstavimo sistem regulacije na področju elektronskih komunikacij, kar vključuje tudi mobilno telefonijo. Republika Slovenija namreč navedenega vprašanja ne more urejati drugače kot to predvideva regulativni okvir na področju elektronskih komunikacij v Evropski uniji (EU). Direktive s področja elektronskih komunikacij iz leta 2002, kot so bile nazadnje spremenjene v l. 2009, so v slovensko zakonodajo prenesene z novim Zakonom o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1). ZEKom-1 (skladno z zahtevami prej omenjenih področnih direktiv EU) regulacijo na trgih elektronskih komunikacij v celoti prepušča nacionalnemu regulativnemu organu za to področje, ki je pri izvajanju nalog zagotavljanja konkurence neodvisen. Morebitna regulacija (kar vključuje regulacijo cen mobilnih storitev na nacionalnem nivoju) je torej skladno z ZEKom-1 lahko le pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (prej Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije – APEK), ki pa takšnih ukrepov oz. obveznosti operaterjem tudi ne more izrekati poljubno. Skladno z ZEKom-1 (in direktivami, ki jih ta prenaša) agencija lahko naloži obveznosti operaterjem za katere pri analizi trgov ugotovi, da imajo na določenem trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma storitev (upoštevni trg) položaj, enakovreden prevladujočemu položaju (to je tak ekonomski vpliv, da jim omogoča znatno samostojnost nasproti konkurentom, uporabnikom ali potrošnikom). ZEKom-1 v takšnem primeru (skladno z direktivami) predvideva različne obveznosti, ki jih agencija lahko z odločbo ob upoštevanju načela sorazmernosti naloži posameznemu operaterju s pomembno tržno močjo. Med obveznostmi, ki jih v tem primeru pristojna agencija lahko naloži, je sicer tudi obveznost regulacije maloprodajnih storitev. Vendar obveznost regulacije maloprodajnih storitev lahko naloži le, če na podlagi tržnih analiz predhodno ugotovi, da upošteven trg, ki je namenjen končnim uporabnikom, ni dovolj konkurenčen, druge obveznosti pa ne bi dosegle ciljev, ki jih mora agencija skladno z ZEKom-1 (in direktivami) na trgu zasledovati. Možnosti za regulacijo cen maloprodajnih storitev s strani pristojne agencije so torej ozke in pogoji strogi, kar je razumljivo, saj je gre pri poseganju v cene hkrati tudi za poseganje v svobodno gospodarsko pobudo deležnikov na trgu. Vlada RS pa tega področja s svojim predpisom skladno pravnim redom EU ne more in ne sme urejati.
Pri sprejemu Uredbe (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (v nadaljnjem besedilu: Uredba o gostovanju v EU) pa gre nasprotno za primer ukrepanja zakonodajalcev EU, ker je bilo ocenjeno, da veljavni regulativni okvir EU s področja elektronskih komunikacij (direktive) ne zagotavljajo dovolj ustreznih instrumentov za primerno ukrepanje proti pretirano visokim cenam, ki bi jih plačevali uporabniki javnih mobilnih komunikacijskih omrežij med potovanjem znotraj držav EU. Uredba o gostovanju v EU je seveda neposredno uporabljiva, države članice EU določijo le pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve pravil ter sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo njihovo izvajanje. Glede na navedeno je Vlada RS sprejela tudi Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (Uradni list RS, št. 55/13, v nadaljnjem besedilu: uredba), s katero je zadostila tem zahtevam ob hkratnem upoštevanju določb ZEKom-1. Organ, ki je pristojen za izvajanje te uredbe in Uredbe o gostovanju v EU je prav tako Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki je v teh primerih pristojna tudi za nadzor in vodenje postopkov zaradi morebitnih prekrškov.