29. 12. 2015
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
V zvezi s predlogom, posredovanim preko spletnega orodja predlagam.vladi.si glede registracije lahkih plovil, starejših od 10 let, vam pošiljamo odgovor, ki smo ga pripravili po posvetovanju z Upravo RS za pomorstvo, ki je pristojna za vodenje slovenskega ladijskega registra, v katerega se vpisujejo tudi čolni.
Prvi državljan predlaga, da se predpisi s področja registracije plovil spremenijo tako, da bo omogočena registracija lahkega plovila, namenjenega za šport in rekreacijo manjše vrednosti (cca do 1500 evrov), tudi če lastnik ne poseduje računa o nakupu. Iz obrazložitve izhaja, da gre za starejša plovila, za katere lastniki izgubijo račune o lastništvu.
Drugi državljan predlaga alternativno rešitev, naj se spremeni prvi odstavek 217. člena Pomorskega zakonika, tako da v vpisnik ne bi bilo potrebno vpisovati jadrnic brez kabine, namenjene športu oziroma razvedrilu, razen če ima motorni pogon z močjo več kot 3,7 kW. Kot obrazložitev navaja odpravo administrativnih ovir.
Analiza veljavne ureditve področja: V skladu s prvim odstavkom 217. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo, 88/10 in 59/11; v nadaljevanju: PZ) morajo biti v vpisnik čolnov vpisani vsi čolni, razen:
- čolna, ki pripada ladji ali drugemu plovilu;
- športno veslaškega čolna, kajaka ali podobna plovila;
- čolna, krajšega od 3 m, razen če ima motorni pogon z močjo več kot 3, 7 kW.
Določbe PZ o vpisovanju ladij se v skladu s tretjim odstavkom 207. člena PZ smiselno uporabljajo tudi za vpisovanje čolnov. Organ, pristojen za vodenje registra, na podlagi predloga in njegovih prilog dovoli vpis, če je predlog glede na vsebino predloženih listin utemeljen, ter imajo listine takšno obliko, kakršna se zahteva za dovolitev vknjižbe (3. in 4. točka 291. člena PZ).
Vpis čolna v vpisnik morskih čolnov se v skladu s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 25/08 in 3/10; v nadaljevanju: pravilnik), opravi na podlagi ugotovljene sposobnosti čolna za plovbo in listin iz 10. člena pravilnika. V 1. točki prvega odstavka 10. člena je določeno, da je zahtevi za prvi vpis čolna treba priložiti listino, ki dokazuje lastništvo čolna in motorja (račun, izjava o samogradnji čolna z računi o nabavljenem materialu, celotna veriga listin, kot na primer prodajna, darilna ali druga pogodba, sklep sodišča o dedovanju in podobno).
Analiza predloga ter razlogi za njegovo neprimernost za nadaljnjo obravnavo: Podana predloga temeljita na tem, da se omogočiti registracijo oziroma uporabo čolnov brez registracije, za katere so lastniki izgubili potrebne dokumente in kot taka nista primerna za nadaljnjo obravnavo. Namen pravil glede obvezne registracije čolna, ki sicer za posameznika lahko predstavljajo administrativno oviro, je zagotavljanje varnosti plovbe in pravnega prometa.
Po praksi Uprave RS za pomorstvo v skladu z 2. točko prvega odstavka 217. člena PZ, že sedaj ni obvezen vpis športnih veslaških čolnov, kajakov ali podobnih plovil. To zajema tudi športne jadrnice brez kabine, ki se uporabljajo na registriranih prireditvah. Če pa bi se te jadrnice uporabljale za druge namene, torej ne v okviru organiziranih klubskih športnih dejavnosti, pa se morajo vpisati. Razlog je zagotavljanje varnosti plovbe, in sicer: s tem ko se čoln vpiše, mora biti predhodno in redno pregledan, če izpolnjuje predpisane zahteve glede konstrukcije in opreme in mora biti ustrezno zavarovan. Vpis čolna omogoča tudi lažji nadzor varnosti prometa, saj mora imeti vpisan čoln vidno označbo.
Uprava RS za pomorstvo je na podlagi izkušenj uradnih oseb, ki vodijo vpisnike morskih čolnov, ugotovila, da sprememba predpisa ni primerna. Problem glede vpisa se pojavi namreč tudi zaradi odsotnosti CE izjave o skladnosti in dokazila o začetku uporabe pred začetkom veljavnosti Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo.
Predlog, da se zahteve za vpis omili, ima lahko na drugi strani negativne posledice za varnost plovbe in človeška življenja. Predlagatelj je navedel kot razlog za tako rešitev odpravo administrativnih ovir. Tudi sami sledimo temu cilju, vendar tam, kjer to nima posledic za varnost plovbe in varnost človeških življenj. V tem trenutku pa menimo, da zmanjšanje administrativnih ovir ne odtehta negativnih posledic za varnost plovbe, ki bi jih lahko imela predlagana rešitev. Iz tega razloga, je pred znižanjem pogojev za obvezno registracijo treba opraviti še podrobnejšo analizo, kako bi to vplivalo na varnost plovbe, kar pa v tem trenutku še ni storjeno.