Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Višji prag za priznavanje narodne manjšine

1624 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlagam zvišanje pragu za priznavanje neavtohtonih narodno-etničnih manjšin v Republiki Sloveniji.

To zaobide že veljavno priznavanje italijanske in madžarske etnične manjšine v Republiki Sloveniji, saj temeljita na priznavanju dela prebivalstva tujih narodov, ki so neposredno ozemeljsko in kulturno povezani z ožjimi deli Republike Slovenije in tam živijo kot domorodni avtohtoni staroselci.

Predlog se nanaša na morebitno bodoče priznavanje narodno-etničnih manjšin narodov brez smiselne zgodovinske in kulturne podlage, ampak zgolj na podlagi "številčnosti" državljanov nekega naroda v Sloveniji, da ne bi mogla vsaka narodna skupnost, ki se je šele nedavno priselila v Slovenijo, zahtevati priznanja manjšine in s tem dvojezičnosti na napisih in v uradovalnem sporazumevanju.

Zato naj bo stopnja pojavnosti prebivalstva za naknadno priznanje manjšine tretjina vsega prebivalstva na ožjem (npr. regijskem) področju, kakor je to predpisano denimo na Hrvaškem, del prebialstva, ki želi postati uradno priznana manjšina, pa mora biti tudi smiselno povezan s slovensko zgodovino, kulturo in neposredno povezan z njenim ozemljem.

16 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S studenecuros 37 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 10. 2013

Odziv Urada za narodnosti

V zvezi s posredovanim predlogom, ki se nanaša na zvišanje pragu za priznavanje narodno-etničnih manjšin v Republiki Sloveniji, pojasnjujemo, da ima Republika Slovenija pri urejanju tozadevnega vprašanja tri pristope:

  • Pravna podlaga za urejanje položaja italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Slovenije je 64. člen Ustave RS. Pripadnikom italijanske in madžarske narodnosti se poleg individualnih pravic, ki jih uživajo in uresničujejo kot posamezniki, priznavajo tudi kolektivne pravice (zastopanost v Državnem zboru, uradnost njihovih jezikov, dvojezičnost…).
  • Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji je 65. člen Ustave RS, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Romska skupnost nima položaja klasične narodne manjšine, ampak gre za posebno etnično skupino (z lastnim jezikom, kulturo, zgodovino), ki so ji na podlagi ustave in veljavne zakonodaje zagotovljeni zaščitni ukrepi oziroma t.i. pozitivna diskriminacija.
  • Pripadniki ostalih manjšinskih skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji, uživajo po Ustavi RS (61. člen) individualne pravice. Te pravice jim omogočajo, da ohranjajo svoje narodnostne, jezikovne in kulturne značilnosti na raznovrstne načine.
  • Iz povedanega sicer izhaja, da že Ustava RS različno obravnava pripadnike različnih narodnosti. Vendar pa za tako razlikovanje obstaja utemeljen razlog. Avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ter avtohtona romska skupnost so se skozi daljše zgodovinsko obdobje ohranile na določenem poselitvenem območju Slovenije, medtem ko so skupnosti pripadnikov ostalih manjšinskih skupnosti nastale predvsem kot posledica sodobnih migracijskih procesov in kot take tudi niso imele oz. nimajo za posledico neke strnjene poselitve, ampak ravno obratno – razpršeno poselitev po celotni Sloveniji.

    Priloge:

    Komentarji




    • I Izbrisan Uporabnik 26

      Glede statusa manjšin se strinjam s predlogom. Tujci imajo pri nas take možnosti, kot domačini (primer: lahko so na najvišjih položajih, imajo svobodno veroizpoved, sociala, stanovanja). Tudi če pridejo navzkriž z zakonom. Opaziti pa je, da nekateri, zlasti novinarji to podobo izkrivljajo. Manj številni narodi smo tu bolj izpostavljeni. Zaščititi je potrebno slovenski jezik. Zato previdno pri primerjavah - ne se primerjati z velikimi in gospodarsko močnejšimi narodi! In ne nazadnje: ali imajo tudi naši ljudje pri drugih take pravice in možnosti? Bi lahko postavili na primer katoliško cerkev recimo nekje na bližnjem vzhodu, seveda, če bi dosegli prag manjšine? Zadeva mora biti dvosmerna.

      • D DavidS

        Narodna manjšina je nekaj čisto drugega kot verska skupnost.

    • P Piano

      Menim, da bi se morali Slovenci bolje in brezmilostno braniti pred tujimi vplivi, tj. željami po ustanovitvi narodne manjšine pri nas, ki so - prej kot kar koli drugega - nasilen poskus usidranj lastne kulture v tuji državi, ki ga morda marsikateri Slovenec še ne zaznava kot takega. Zato ta predlog trdo podpiram!

      Tak je denimo bil nedaven shod srbskih priseljencev v Sloveniji (kot podatek naj navedem, da jih je okoli 30.000 pri nas, kar je bore malo - le 1,7 %) s povodom, da se pri nas počutijo diskriminirane in zatirane. Tak njihov pristop dojemam zgolj kot hipokrizijo, saj vsi - vsaj tako upam - vemo, kaj so nam povzročali v preteklosti, zdaj pa bi radi še znova širili svoje lakomne lovke po deželi, v katero so se prostovoljno priselili zaradi boljših pogojev, ki je zahvaljujoč našim rojakom niso uspeli "ukrasti". Zares žalostno je vse skupaj ...

       

      Mar bomo pustili narodom, ki so nas v zgodovini hlastno-sebično teptali zaradi lastne koristi, da nam zasedajo še vse večji del prelepe države, v kateri živimo?

      - Odločitev leži le na nas samih.

    • a andrejček

      Mislim da je to področje kar dobro urejeno, dve manjšini sta uradno priznani zaradi dejanskih zgodovinskih dogodkov, na ketere sami veliko vpliva niso imeli (italijani, madžari)... ekonomski priseljensci pa mislim da ne morejo imeti istih pravic kot "staroselci", saj so se sami odločili, da se zaradi lastne koristi izselijo iz svojih držav ali delov držav in se naselijo tam, kjer so mislili, da se cedita med in mleko...

       

      Ni pa sporno, da se združujejo v svojih društvih, ter si po potrebi in finančni zmožnosti sami ustanavljajo svoje šole (ob pridobitvi javne veljave in upoštevanju slovenščine kot uradnega jezika v sloveniji)

    • P Peter Battelino

      neglede na številčno majhnost sem za priznanje kočevskih Nemcev kot narodne manjšine, saj so si to s stoletja dolgim neprekinjenim bivanjem na tem ozemlju in z ohranjanjem njihove avtohtone kulture in jezik.a to v polnosti že zdavnaj zalužili.

      Zato Pahorjevih pomislekov, zakaj zavrača to njihovo željo oz vsaj upravičeno pričakovanje, če ne že kar zahtevo, ne razumem.

      • D DavidS

        Če nič drugega, je to povezano s stroški. Status manjšine namreč pomeni med drugim tudi to, da jim mora biti omogočeno vse v domačem jeziku. Osebne dokumente....uradne obrazce....informacijske table.....na UE morajo govoriti njihov jezik....

         

        In to za....koliko takšnih ljudi?

    • D DavidS

      Sem proti vsakršni možnosti ustvarjanja novih manjšin, razen v primeru novo pridobljenih ozemelj.

      To, da bodo priseljenci in njihovi potomci, če se bodo pridno razmnoževali, dobili uraden status narodne manjšine, se mi zdi nesprejemljivo.