Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Višji prag za priznavanje narodne manjšine

1565 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlagam zvišanje pragu za priznavanje neavtohtonih narodno-etničnih manjšin v Republiki Sloveniji.

To zaobide že veljavno priznavanje italijanske in madžarske etnične manjšine v Republiki Sloveniji, saj temeljita na priznavanju dela prebivalstva tujih narodov, ki so neposredno ozemeljsko in kulturno povezani z ožjimi deli Republike Slovenije in tam živijo kot domorodni avtohtoni staroselci.

Predlog se nanaša na morebitno bodoče priznavanje narodno-etničnih manjšin narodov brez smiselne zgodovinske in kulturne podlage, ampak zgolj na podlagi "številčnosti" državljanov nekega naroda v Sloveniji, da ne bi mogla vsaka narodna skupnost, ki se je šele nedavno priselila v Slovenijo, zahtevati priznanja manjšine in s tem dvojezičnosti na napisih in v uradovalnem sporazumevanju.

Zato naj bo stopnja pojavnosti prebivalstva za naknadno priznanje manjšine tretjina vsega prebivalstva na ožjem (npr. regijskem) področju, kakor je to predpisano denimo na Hrvaškem, del prebialstva, ki želi postati uradno priznana manjšina, pa mora biti tudi smiselno povezan s slovensko zgodovino, kulturo in neposredno povezan z njenim ozemljem.

16 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S studenecuros 37 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 10. 2013

Odziv Urada za narodnosti

V zvezi s posredovanim predlogom, ki se nanaša na zvišanje pragu za priznavanje narodno-etničnih manjšin v Republiki Sloveniji, pojasnjujemo, da ima Republika Slovenija pri urejanju tozadevnega vprašanja tri pristope:

  • Pravna podlaga za urejanje položaja italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Slovenije je 64. člen Ustave RS. Pripadnikom italijanske in madžarske narodnosti se poleg individualnih pravic, ki jih uživajo in uresničujejo kot posamezniki, priznavajo tudi kolektivne pravice (zastopanost v Državnem zboru, uradnost njihovih jezikov, dvojezičnost…).
  • Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji je 65. člen Ustave RS, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Romska skupnost nima položaja klasične narodne manjšine, ampak gre za posebno etnično skupino (z lastnim jezikom, kulturo, zgodovino), ki so ji na podlagi ustave in veljavne zakonodaje zagotovljeni zaščitni ukrepi oziroma t.i. pozitivna diskriminacija.
  • Pripadniki ostalih manjšinskih skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji, uživajo po Ustavi RS (61. člen) individualne pravice. Te pravice jim omogočajo, da ohranjajo svoje narodnostne, jezikovne in kulturne značilnosti na raznovrstne načine.
  • Iz povedanega sicer izhaja, da že Ustava RS različno obravnava pripadnike različnih narodnosti. Vendar pa za tako razlikovanje obstaja utemeljen razlog. Avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ter avtohtona romska skupnost so se skozi daljše zgodovinsko obdobje ohranile na določenem poselitvenem območju Slovenije, medtem ko so skupnosti pripadnikov ostalih manjšinskih skupnosti nastale predvsem kot posledica sodobnih migracijskih procesov in kot take tudi niso imele oz. nimajo za posledico neke strnjene poselitve, ampak ravno obratno – razpršeno poselitev po celotni Sloveniji.

    Priloge:

    Popravki predloga

    Verzija predloga z dne, 3. 9. 2013 | 07:28:43

    Višji prag za priznavanje narodne manjšine

    Predlagam zvišanje pragu za priznavanje neavtohtonih narodno-etičnih manjšin v Republiki Sloveniji.

    To zaobide priznavanje že veljavno priznavanje italijanske in madžarske etnične manjšine v Republiki Sloveniji, saj temeljita na priznavanju dela prebivalstva tujih narodov, ki so neposredno ozemeljsko in kulturno povezani z ožjimi deli Republike Slovenije.

    Predlog se nanaša na morebitno bodoče priznavanje narodno-etičnih manjšin narodov brez smiselne zgodovinske in kulturne podlage, ampak zgolj na podlagi "številčnosti" tujih državljanov nekega naroda v Sloveniji, zato naj bo stopnja pojavnosti prebivalstva za naknadno priznanje manjšine tretjina vsega prebivalstva na ožjem (npr. regijskem) področju, kakor je to predpisano denimo na Hrvaškem, del prebialstva, ki želi postati uradno priznana manjšina, pa mora biti tudi smiselno povezan s slovensko zgodovino, kulturo in neposredno povezan z njenim ozemljem.

    Verzija predloga z dne, 3. 9. 2013 | 07:29:08

    Višji prag za priznavanje narodne manjšine

    Predlagam zvišanje pragu za priznavanje neavtohtonih narodno-etičnih manjšin v Republiki Sloveniji.

    To zaobide že veljavno priznavanje italijanske in madžarske etnične manjšine v Republiki Sloveniji, saj temeljita na priznavanju dela prebivalstva tujih narodov, ki so neposredno ozemeljsko in kulturno povezani z ožjimi deli Republike Slovenije.

    Predlog se nanaša na morebitno bodoče priznavanje narodno-etičnih manjšin narodov brez smiselne zgodovinske in kulturne podlage, ampak zgolj na podlagi "številčnosti" tujih državljanov nekega naroda v Sloveniji, zato naj bo stopnja pojavnosti prebivalstva za naknadno priznanje manjšine tretjina vsega prebivalstva na ožjem (npr. regijskem) področju, kakor je to predpisano denimo na Hrvaškem, del prebialstva, ki želi postati uradno priznana manjšina, pa mora biti tudi smiselno povezan s slovensko zgodovino, kulturo in neposredno povezan z njenim ozemljem.

    Verzija predloga z dne, 3. 9. 2013 | 07:34:47

    Višji prag za priznavanje narodne manjšine

    Predlagam zvišanje pragu za priznavanje neavtohtonih narodno-etničnih manjšin v Republiki Sloveniji.

    To zaobide že veljavno priznavanje italijanske in madžarske etnične manjšine v Republiki Sloveniji, saj temeljita na priznavanju dela prebivalstva tujih narodov, ki so neposredno ozemeljsko in kulturno povezani z ožjimi deli Republike Slovenije.

    Predlog se nanaša na morebitno bodoče priznavanje narodno-etičnih manjšin narodov brez smiselne zgodovinske in kulturne podlage, ampak zgolj na podlagi "številčnosti" tujih državljanov nekega naroda v Sloveniji, zato naj bo stopnja pojavnosti prebivalstva za naknadno priznanje manjšine tretjina vsega prebivalstva na ožjem (npr. regijskem) področju, kakor je to predpisano denimo na Hrvaškem, del prebialstva, ki želi postati uradno priznana manjšina, pa mora biti tudi smiselno povezan s slovensko zgodovino, kulturo in neposredno povezan z njenim ozemljem.

    Verzija predloga z dne, 3. 9. 2013 | 23:50:36

    Višji prag za priznavanje narodne manjšine

    Predlagam zvišanje pragu za priznavanje neavtohtonih narodno-etničnih manjšin v Republiki Sloveniji.

    To zaobide že veljavno priznavanje italijanske in madžarske etnične manjšine v Republiki Sloveniji, saj temeljita na priznavanju dela prebivalstva tujih narodov, ki so neposredno ozemeljsko in kulturno povezani z ožjimi deli Republike Slovenije.

    Predlog se nanaša na morebitno bodoče priznavanje narodno-etničnih manjšin narodov brez smiselne zgodovinske in kulturne podlage, ampak zgolj na podlagi "številčnosti" državljanov nekega naroda v Sloveniji.

    Zato naj bo stopnja pojavnosti prebivalstva za naknadno priznanje manjšine tretjina vsega prebivalstva na ožjem (npr. regijskem) področju, kakor je to predpisano denimo na Hrvaškem, del prebialstva, ki želi postati uradno priznana manjšina, pa mora biti tudi smiselno povezan s slovensko zgodovino, kulturo in neposredno povezan z njenim ozemljem.

    Komentarji