Potrebno je uzakoniti prepoved, da pravne osebe in z njimi kapitalsko povezane pravne osebe V DRUŽBENI LASTI, ki imajo poslovno izgubo, dolg do države, zaposlencev ali dobaviteljev, nastopajo kot sponzorji, donatorji,...
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
V Sloveniji veljata na področju davčne zakonodaje dva zakona, ki urejata obdavčevanje dohodkov pravnih oseb in dohodkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. To sta Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; ZDDPO-2) in Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; ZDoh-2). V obeh navedenih zakonih je uveljavljena davčna olajšava za donacije. Torej lahko zavezanci pravne osebe v skladu z ZDDPO-2 in zavezanci fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, v skladu z ZDoh-2 uveljavljajo olajšavo za donacije. Olajšava za donacije je olajšava, ki jo zavezanec lahko uveljavlja v obliki zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
Dodatno navajamo, da donacije v skladu z navedenima zakonoma niso davčno priznan odhodek. To pomeni, da zavezancu ne zmanjšujejo davčne osnove, čeprav so za poslovne namene strošek, in zavezanec lahko na račun donacij uveljavlja le davčno olajšavo, ki pa je omejena. Omejena je v znesku in pa tudi z višino davčne osnove. Olajšava se lahko uveljavlja le v višini davčne osnove.
Glede na navedeno in upoštevaje predlog predlagam.vladi.si 4973-302 ugotavljamo, da davčna zakonodaja omogoča olajšavo za donacije in na ta način spodbuja doniranje za nepridobitne namene oziroma t.i. nepridobitnim organizacijam, vendar pa postavlja omejitve. Takšna omejitev je uveljavljanje olajšave v višini davčne osnove, kar pomeni, da zavezanec, ki izkazuje davčno izgubo, ne more uveljavljati navedene olajšave.
Menimo, da je opisana rešitev v davčni zakonodaji ustrezna in primerno zasleduje tako namen spodbujanja doniranja kot tudi cilj, da se davčna osnova na račun donacij lahko znižuje le v obliki olajšave (ne pa preko davčno priznanih odhodkov) in to lahko le v višini davčne osnove.
Sklepno pojasnjujemo, da smo zgoraj opisali ureditev glede donacij, ki velja v davčni zakonodaji.
Sem za. To prepoved naj se uvede za vsa podjetja, ne glede na to, kdo je lastnik. Argument: zelo nepošteno je do zaposlenih, če podjetje daje za donacije, sponzorstva, itd., za zaposlene pa ni denarja... Pa ni važno, kdo je lastnik.
Sem za. To prepoved naj se uvede za vsa podjetja, ne glede na to, kdo je lastnik. Argument: zelo nepošteno je do zaposlenih, če podjetje daje za donacije, sponzorstva, itd., za zaposlene pa ni denarja... Pa ni važno, kdo je lastnik.
Sem za. To prepoved naj se uvede za vsa podjetja, ne glede na to, kdo je lastnik. Argument: zelo nepošteno je do zaposlenih, če podjetje daje za donacije, sponzorstva, itd., za zaposlene pa ni denarja... Pa ni važno, kdo je lastnik.
Če sem jaz lastnik podjetja, je popolnoma moja stvar, kam in komu da moje podjetje denar, dokler izpolnjujem vse zakonske zahteve.
Zaposlenim je potrebno izplačati plače v celoti in pravočasno.....vse kar je izven tega, pa je stvar lastnika, in ne zaposlenih.
V odgovor David S:
OK, potem naj se uzakoni za firme v družbeni lasti (ne glede na % družbene lastnine!)
Navsezadnje davkoplačevalcev ne boli, če privatno lastništvo daje sredstva v sponzorstva.
Primer: NLB VITA je deželo zasula z oglasi in plakati, da so PONOSNI SPONZOR ljubljanskega ZOO in novega objekta za tigre. Verjemite da nimam nič proti Zoo ali tigrom.
Svinjarija je, da podjetje, katerega 50% lastnik je NLB
(ki jo država preko davkoplačevalskega denarja vzdržuje pri životarjenju, da vsako leto spet pridela novo več100milijonsko izgubo),
zapravlja denar za sponzorstvo, namesto da bi pokrivalo izgubaško luknjo kapitalskega lastnika.
Vi, naša (dejansko dobesedno) najdražja vlada, pa boste upokojencem pobrali regres in brezposelnim samohranilkam otroški dodatek, da boste 'prišparali' nekaj 10 mio, in jih boste nekaj 100mio spet vtaknili v NLB in podobne jame brez dna.
Saj ni čudno da take umotvore skupaj spravljate.
O realnem vsakodnevnem življenju skozi mesec, pri vaših dohodkih, sejninah, svetninah, svetovalninah, ležarinah (pravzaprav sedninah, ker na TV vidimo da večina spi sede) in vseh bonitetah nimate pojma, za vodenje npr. luke KP pa zadošča, da si bil nekaj let mornar.
Sponzorstvo ni zgolj podarjanje denarja, ampak je oglaševalsko orodje. Oglaševanje ima svoj smisel in svoje mesto tudi pri podjetjih, ki so v izgubi. Prepovedati takšno obliko oglaševanja bi omejilo ta podjetja v prizadevanjih za rešitev podjetja iz izgube.
Seveda, ko govorimo o državnih bankah in zavarovalnicah, se to, kar sem napisal, zdi smešno. Ampak, tak ukrep bi zajel tudi vso gospodarstvo, tudi zasebni sektor. In to se mi ne zdi primerno.