8. 10. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Invalidnina je mesečni denarni prejemek, ki ga lahko dobi zavarovanec zaradi določene telesne okvare, nastale v času, ko je vključen v pokojninsko in invalidno zavarovanje. Invalidnina za telesno okvaro od uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidnem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12) ne sodi več med pravice, določene s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Njeno urejanje se prenaša v predpise s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar. Vrste in stopnje telesnih okvar, ki bodo podlaga za pridobitev pravice do invalidnine bo določil minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov v roku dveh let po uveljavitvi ZPIZ-2.
Ob tem velja dodati, da v primeru, ko je invalidnost nastala (zmerna, težja ali težka duševna oziroma najtežja telesna prizadetost) v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar ne dlje od dopolnjenega 26. leta starosti in se ta invalid ne more usposobiti za samostojno življenje in delo, je invalid od njegove polnoletnosti dalje upravičen do nadomestila za invalidnost in dodatka za tuje nego in pomoč.
Ravno tako velja pojasniti, da predpisi s področja starševskega varstva in družinskih prejemkov določajo, da imajo starši v primeru, ko se jim rodi otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo pravico do podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka, starša lahko uveljavljata pravico do krajšega delovnega časa in do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Predlog je z vidika načela, da je treba obravnavati invalidnost v okviru človekovih pravic in da ne bi prihajalo do diskriminacije med invalidi, vsekakor vreden poglobljenega razmisleka v okviru priprave novega predpisa, ki bo urejal pravico do invalidnine na podlagi telesne okvare.