standardizacija znanja in prekvalifikacije
Zivimo v casu, ko dolocena delovna podrocja izumirajo, pogosto zato, ker jih nadomescajo nova.
V nasprotju s tem pa je zaposljivost vecine ljudi se vedno odvisna od izobrazbe, ki so jo pridobili desetletja nazaj.
Prav tako se je izredno povecala dostopnost informacij - za izobrazevanje ljudi ni vec potrebno, da gredo v nek kraj, ker do informacij ali knjig lahko pridejo na spletu in v splosno dostopni literaturi (knjige, knjiznjice). Do informacij se danes pride hitreje in cenejo kot nekoc. Prav tako se ljudje razlikujejo po tem, koliko casa zelijo nameniti nekemu izobrazevanju (nekateri se ucijo dolgo casa in po malem, drugi se hitro naucijo, ker temu posvetijo vec casa naenkrat). Nacin ucenja je pogosto tudi odvisen od morebitne zaposlitve ali zivljenskih razmer (sluzba z fleksibilnim delovnim casom, rojstvo otroka...).
V teh pogojih bi morali kot druzba ljudem omogociti, da se prekvalificirajo. Veliko ljudi lahko sluti, da se cas ko bo njihovo delovno se obstajalo, skrajsuje. Drugi morda menijo, da lahko delajo zahtevnejse delo kot tisto, ki ga glede na izobrazbo lahko pridobijo (ki jo lahko pridobijo glede na trenutni sistem).
Predlagam, da se vse izobrazevalne institucije prisili v izdajo kataloga testnih vprasanj, oz. da vsaj omogocijo opravljanje testa, ki bo VSAKEMU omogocil opravljanje (ki to zeli) in s tem pridobitev izobrazbe in naziva, ki naj bi jo sicer pridobil z vpisom na to solo. Ni nujno, da bi bila ta vprasanja lahka ali da bi jih bilo malo - nasprotno, lahko bi celo dvigovala standard izobrazevalne ustanove. Udelezba preizkusa bi bila placljiva s ceno, ki bi bila zakonsko dolocena (enaka za vse, oz. morda celo prilagojena glede na socialni polozaj).
Nekateri programi zahtevajo prakticno izobrazevanje. V teh primerih bi enostavno uvedli vprasalnik za studente, ki se jih udelezujejo z vprasanjem, ce menijo, da je prakticno izobrazevanje v njihovem primeru neizogibno za pridobitev znanja; in ali menijo, da izobrazevalna ustanova izkorisca to, da ima prakticno izobrazevanje le zato, da preprecuje konkurenco (primer so predavanja profesorjev, v katerih testih so vprasanja namenjena izkljucno temu, da se preverja prisotnost na predavanjih - to ni preverjanje znanja, temvec izsiljevanje). S tem bi se lahko pojavili tudi konkurencni ponudniki prakticnih izobrazevanj.
S tem, koliko ljudi bi se odlocilo za tak nacin izobrazevanja in kako hitro napredujejo, bi tudi jasno videli ucinkovitost teh izobrazevalnih ustanov, ker bi udelezence in"samoizobrazene" lahko med seboj primerjali.
Na kratko, predlagam uvedbo preverjanja znanja kot se trenutno ze uporablja v letalstvu (npr. PPL(A)).