15. 10. 2013
Odziv Ministrstva za obrambo
Področje proizvodnje in prometa z orožjem določa Uredba o soglasjih za proizvodnjo in dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo ter predhodnih dovoljenjih za uvoz, izvoz, tranzit in prenos obrambnih proizvodov. Dejavnost proizvodnje in prometa z vojaško opremo v Sloveniji izvajajo podjetja, ki so v zasebni lasti. Država Slovenija v nobenem segmentu ne razpolaga z lastnimi proizvodnimi zmogljivostmi.
V preteklosti je sistem protidobav spodbujal licenčno proizvodnjo in prenos tehnologij na področju proizvodnje vojaške opreme. Trenutna ureditev v EU, pa razen v izjemnih primerih, ko gre za bistven varnostni interes države, ne dovoljuje več protidobav in določa prost pretok tudi vojaškega blaga med državami. V praksi to pomeni, da kakršnokoli favoriziranje domače obrambne industrije ni več dovoljeno.
Obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju obrambnih proizvodov določa Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV). S tem zakonom so v pravni red Republike Slovenije prenesene določbe Direktive št. 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Torej, vse države Evropske unije izvajajo postopke javnih naročil po enotnih pravilih, ki so opredeljena v zgoraj navedeni zakonodaji. Javna naročila temeljijo na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da zakonodaja dovoljuje nakup več različnih konkurenčnih obrambnih proizvodov, ne dopušča pa omejenega povpraševanja le z nakupom licence za določene obrambne proizvode. ZJNPOV v 38. členu sicer dopušča naročniku, da v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji navede svoje zahteve glede zagotavljanja zanesljivosti oskrbe. Naročnik lahko v ta namen zahteva, da mora ponudba vsebovati tudi naslednje elemente:
- navedbo vseh omejitev glede razkritja, prenosa ali uporabe obrambnega proizvoda in rezultatov uporabe tega proizvoda, ki jih mora upoštevati naročnik zaradi nadzora izvoza ali varnostne ureditve;
- potrdilo ali dokumentacijo, iz katere izhaja, da organizacija in lokacija ponudnikove oskrbovalne verige omogočata izpolnitev naročnikovih zahtev glede zanesljivosti oskrbe, ki so določene v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji;
- ponudnikovo zagotovilo, da bo ob morebitnih naročnikovih dodatnih potrebah zaradi krize v skladu s pogoji, ki bodo dogovorjeni, vzpostavil oziroma vzdrževal ustrezne zmogljivosti;
- kakršne koli dodatne dokumente organov države, v kateri ima ponudnik sedež, glede izpolnjevanja dodatnih naročnikovih potreb, ki bi nastale zaradi krize;
- ponudnikovo zagotovilo, da bo naročniku v skladu s pogoji, ki bodo dogovorjeni, zagotovil vsa posebna sredstva za proizvodnjo nadomestnih delov, komponent, sestavov in posebne preizkusne opreme, vključno s tehničnimi risbami, licencami in navodili za uporabo, če ne bo več mogel zagotavljati obrambnih proizvodov, ki so predmet naročila.
V primeru odločitve ponudnika po oddaji ponudbe, ki vsebuje elemente licenčne proizvodnje nadomestnih delov, komponent, sestavov in posebne preizkusne opreme ali obrambnega proizvoda je izrednega pomena tehnološka razvitost slovenskih podjetij – partnerjev v poslu in obojestranska ekonomska korist, in sicer lastnika licence in slovenskih proizvajalcev. Hkrati pa je odločilen dejavnik obseg naročila in pripravljenost ponudnika (proizvajalca oziroma lastnika licence) po vključitvi slovenskih podjetij v svojo oskrbovalno verigo. Glede na obsege naročil pa so se v preteklosti ponudniki le izjemoma odločali za vzpostavitev licenčne proizvodnje vojaške opreme v Sloveniji, kar je za pričakovati tudi v bodoče.