Predlagam prepoved sklepanja aneksov za dodatna dela, če je vrednost le teh višja od npr. 10.000 €.
Za dodatna dela višjih vrednosti naj se razpiše nov razpis in ne le sklene aneks k pogodbi. V naši skorumpirani Sloveniji se takšne poenostavitve očitno ne obnesejo.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Javnonaročniška zakonodaja določa, da mora naročnik praviloma postopek javnega naročanja izvesti tako, da razpisno dokumentacijo in povabilo k oddaji ponudb objavi na portalu javnih naročil, če gre glede na vrednost za večje naročilo, pa tudi v Uradnem listu EU. Postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko naročnik izvede izjemoma in le v primeru, da so izpolnjeni za to pogoji, ki so taksativno našteti v zakonu.
V primeru dodatnih dobav blaga oziroma dodatnih storitev ali gradenj lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, če:
Pri tem zakon določa, da skupna vrednost dodatnih storitev ali gradenj ne sme presegati 30 % vrednosti prvotnega naročila, čeprav zakonodaja EU določa višji odstotek (50 %).
Z namenom zagotavljanja večje transparentnosti v postopkih s pogajanji brez predhodne objave in učinkovitega pravnega varstva zoper morebitne kršitve pri oddaji javnih naročil zakon določa, da morajo naročniki pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila v tovrstnih postopkih na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu EU objaviti posebno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost¸, neupravičeno izločeni ponudniki pa lahko vložijo zahtevo za varstvo svoje pravice, da sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila.
Da bi zamejili sklepanje aneksov oziroma uvedli več nadzora, je bilo z zadnjimi spremembami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo) uvedeno tudi obvezo soglasje nadzornega organa pred sklenitvijo dodatka k pogodbi, če se z njim spreminja predmet pogodbe, in sicer ne glede na to, ali se spreminja obseg predmeta naročanja, cena ali vrednost pogodbe. Na ta način se zagotavlja večja transparentnost ter bolj preudarno in objektivno naročanje dodatnega blaga, storitev in gradenj ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja.