18. 9. 2013
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Pri urejanju področja ravnanja z embalažo in odpadno embalažo je potrebno upoštevati določbe Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, ki ima tri glavne cilje:
zmanjšati količine odpadne embalaže, predvsem s ponovno uporabo embalaže, preusmeriti tok odpadne embalaže od odlaganja na odlagališčih v druge postopke – recikliranje / predelavo, ter preprečiti kakršnokoli oviranje konkurence in prostega pretoka embalaže na skupnem trgu (EU in EGP), pri čemer ukrepi, namenjeni za izpolnjevanje enega cilja, ne smejo ovirati izpolnjevanja drugih dveh ciljev. Proizvajalci embalaže, embalerji ter uvozniki embalaže in embaliranega blaga, ki so v skladu z zakonodajo odgovorni tako za izvedbo kot za financiranje sistema ravnanja z odpadno embalažo, lahko označujejo embalažo zaradi prepoznavanja embalažnega materiala. Tovrstno označevanje ni obvezno, če pa se omenjene osebe za takšno označevanje odločijo, morajo biti oznake v skladu z Odločbo Komisije 97/129/ES, kar pomeni, da veljajo enake oznake v celotni EU in EGP. Cilj je določiti sistem prepoznavanja embalažnih materialov z oštevilčenjem in okrajšavami, tako da se opredeli narava uporabljenih embalažnih materialov (npr. polietilen tereftalat se označi z 1 PET, papir z 22 PAP, aluminij z 41 ALU). To označevanje je prvenstveno namenjeno osebam, ki sortirajo ali predelujejo odpadno embalažo.
Označevanje embalaže, za namene lažjega ločenega zbiranja, kot ga predlagate, bi bilo z vidika varovanja okolja vsekakor primerno in celo dobrodošlo. Vendar je pri tem potrebno vedeti, da zbiranje odpadne embalaže ne poteka v celotni EU na enak način. Prostovoljno označevanje embalaže s strani proizvajalcev seveda ni prepovedano. Vendar pa bi takšno označevanje, če bi bilo obvezno le v posamezni državi članici, lahko pomenilo oviranje konkurence med domačimi in tujimi proizvodi, saj bi bilo potrebno označevati embalažo za vsako državo članico drugače, odvisno od sistema zbiranja, ki je vzpostavljen v določeni državi. Naslednje leto naj bi se na ravni EU začela prenova Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Takrat bo tudi priložnost, da se vizualno označevanje embalaže in zabojnikov za njeno ločeno zbiranje uredi na nivoju EU.
Zbiranje komunalnih odpadkov je v pristojnosti lokalnih skupnosti – občin, zato je na ravni države predpisano le minimalno število zbiralnic glede na število prebivalcev, ne pa tudi oblika in barva zabojnikov, namenjenih za ločeno zbiranje odpadne embalaže. V splošnem sploh ne bi smelo prihajati do vprašanja, kam določena odpadna embalaža sodi. Ločeno zbiramo VSO odpadno embalažo, ne glede na material, iz katerega je izdelana. Z namenom lažjega ločenega zbiranja naj bi se posebej zbirala samo papirna in steklena embalaža, medtem ko naj bi se plastična, kovinska in sestavljena embalaža (npr. tetrapak) zbirala skupaj v enem zabojniku. Nadaljnje ločevanje te odpadkov po posameznih frakcijah pa se opravi s sortiranjem pri izvajalcu obdelave odpadkov. Zato je tudi dana možnost proizvajalcem, da embalažo označijo zaradi prepoznavanja embalažnega materiala. V gospodinjstvih bi torej morali znati ločiti samo papirno in stekleno odpadno embalažo od vse ostale odpadne embalaže. Na ministrstvu trenutno pripravljamo predpis, ki bo podrobno urejal ravnanje s komunalnimi odpadki. Med drugim smo prejeli tudi predlog za poenotenje barv zabojnikov, v katerih se prepuščajo komunalni odpadki na ravni države, z namenom olajšati občanom ločeno zbiranje odpadkov. Seveda pa bi bila, s ciljem preprečevanja nastajanja odpadkov, zamenjava obstoječih zabojnikov za prepuščanje komunalnih odpadkov z novimi, barvno usklajenimi zabojniki, smiselna le ob izteku življenjske dobe obstoječih zabojnikov; pri odločitvi glede barv zabojnikov, pa je treba preučiti tudi predloge sprememb EU zakonodaje. Po nam znanih podatkih Evropski odbor za standardizacijo (CEN) pripravlja evropski standard, ki bo določal način za opredelitev različnih frakcij komunalnih odpadkov (ne samo odpadne embalaže) s sklopom vizualnih elementov, vključno z barvami, simboli, besedilom, itd. Standard naj bi bil namenjen temu, da se ustvari edinstven operativni model za enostavno ločevanje komunalnih odpadkov s pomočjo vizualnih elementov, s čimer se spodbuja ločeno zbiranje in recikliranje tako pri potrošnikih kot zbiralcih odpadkov.