Uvedba davčne blagajne
1725 OGLEDOV
13 KOMENTARJEV
Spoštovani,
predlagam uvedbo enotne davčne blagajne (npr. po vzoru Republike Hrvaške), saj se letno, po ocenah ekonomistov, v državno blagajno nateče za 1 milijardo EUR manj sredstev (vrednost opravljenih del in storitev pa je med 5 in 7 milijard EUR). Ukrep bi nedvoumno imel velike pozitivne učinke na prihodkovni strani proračuna, tako da bi se začetna investicija zagotovo pokrila že v prvem koledarskem letu po uvedbi.
Preberite kaj so odgovorili zakaj se ne uvede - www.davcna&
Podpiram
Ma jz sm še zmer pristaš simboličnega plačila davka, bo vsak plačal pa vsak mogu bit pošten, brez pretiravanj z birokracijo.
Pozdravljen,
simbolično plačilo davka bi pomenilo pavšalno obremenjavanje davčnih zavezancev (neke vrste glavarino), ki bi bila v končni fazi krivična za večino. Zagotovo pa je pomembna izvedba, če ta ne bo premišljena bo lahko ustvarila še več birokracije.
Zakaj bi bila pavšalna obdavčitev krivična za večino?
Pravičnost je zelo relativna stvar.....nekaterim se zdi, da je bolj pravično, da se bolj obdavči tista podjetja, ki imajo več dobička.....drugim se zdi pošteno to, da sta dve podjetji, ki opravljata isto dejavnost na istem prostoru, tudi obdavčeni enako, ne pa da je uspešnejše podjetje kaznovano z višjimi davki......pač stvar mnenja in pogleda na to, kaj je pravično in kaj krivično.
Dejstvo pa je, da je sistem pavšalnega obdavčevanja za državo precej cenejši, in tudi močno zmanjša obseg davčnih utaj pri podjetjih, katera pokriva.
V številko 1 milijarda EUR niti približno ne verjamem. V Sloveniji pobere država letno za 3 mrd EUR DDV. Davčne blagajne bi imele učinek praktično le v storitvenem sektorju, pa še tam le v zelo majhnih lokalih.
Ta del gospodarstva nikakor ne prispeva 1 mrd EUR DDVja, kaj šele, da bi ga lahko toliko utajil.
Pozdravljeni,
v izhodišču gre res za ocene, ki so jih zapisali ekonomisti, specializirani za to problematiko.
Številka je na prvi pogled res visoka. Toda, če pomislite, kolikokrat ste določeno storitev ali blago kupili brez računa (ker vam ta enostavno ni bil predložen), boste ugotovili, da 1 mrd EUR niti ni tako visoka številka.
Tudi če bi bil ta znesek mnogo manjši (npr. zgolj 10% tj. 100 milijonov EUR), ne vidim razloga, da te blagajne ne bi uvedli.
Kako, da ni visoka številka? Gre za 25% vsega DDVja, ki ga Slovenija pobere.
Za začetek, davčne blagajne nimajo vpliva na transakcije, kjer ne dobimo računa. Te tudi v davčnih blagajnah ne bodo zabeležene. Vodovodar, ki vam pride domov popravit pipo, in vam ne da računa, ne bo zajet. Prav tako ne prodajalec sladoleda, ki vam ne da računa za 2 kepici.
Davčne blagajne bodo polovile le tiste primere, ko nekdo po izdaji računa zmanjša znesek le-tega, ali pa ga izbriše, in s tem državo ogoljufa za DDV.
Večino maloprodaje v Sloveniji opravijo veliki trgovci....Spar, Mercator, Tuš, Merkur, in podobni....ne verjamem, da ti trgovci popravljajo ali brišejo račune. Preprosto bi za to vedelo preveč ljudi, da ne bi prišlo na ušesa DURSa. Poleg tega če prodaš blago, in nato storniraš račun, ti blago knjižno ostane na zalogi. Na inventuri bi torej vsi, ki goljufajo pri prodaji blaga, imeli velike inventurne viške. Na viške se plača DDV, torej niso profitirali ni.
Ostanejo torej storitve. Spet lahko izključimo vse velike igralce na trgu. Ostanejo storitve majhnih podjetij....frizeri....gostilne.....servisi.... . Seveda je goljufija možna le pri gotovini, kartice so namreč zlahka sledljive. In seveda tudi ta podjetja ne morejo utajiti vsega prometa.....gostilničarji recimo praviloma brišejo samo tiste račune, ki jih gostje pustijo na mizi....torej, recimo da zgoljufajo polovico tistega prometa, ki se ga da zgoljufati.
In sedaj, če povzamem....davčne blagajne bodo ulovile utajo pri majhnih podjetjih, ki opravljajo storitve, samo pri gotovinskih plačilih, in to cca polovico gotovinskega prometa.
In to bi naj predstavljajo 25% vsega DDVja v Sloveniji?
Strinjam se, da je tudi 100 mio letno zelo lep izkupiček, in veliko bolj realna številka. Vendar, kako naj strokovnjaku, ki izjavi "1 milijarda", verjamem karkoli?
Primerljiv učinek lahko dosežemo že sedaj z bistveno cenejšimi ukrepi. Eden od njih je recimo že sprejeta zahteva, da od 1.7. dalje vsa poslovna programska oprema beleži vse spremembe izdanih računov, ki jih je na zahtevo potrebno posredovati DURSu. Druga možnost pa je seveda ostrejši nadzor davčnih inšpektorjev in drastične kazni.
Ne me narobe razumeti, zelo se zavzemam, da država zapre čim več možnosti za davčne utaje. Vendar je potrebno biti pri tem pozoren tudi na stroške, ki se s tem povzročaju prebivalstvu in gospodarstvu.
Pozdravljeni,
velik del tega kar ste zapisali, trdijo tudi ekonomisti. Namreč, največji del dela na črno (in neplačevanja davkov) izvira s strani malih obrtnikov (npr. frizerji, storitve čiščenja...), kar so v Nemčiji, na osnovi večletnih podatkov, dokazali.
Da ne bo pomote- sam se zavzemam za bistveno razbremenitev gospodarstva, kar zadeva davke in birokratske ovire. Skratka, uvedbo davčne blagajne bi morala spremljati vsaj kakšna olajšava (v smilsu nižje davčne stopnje). Problem je, da že ta visoka obremenjenost gospodarstva s prešrevilnimi davki duši aktivnost in podjetnost ter hkrati sili nekatere manjše gospodarske subjekte, v "delo na črno" in neizdajanje računov ipd.
Skratka, vzporedno z uvedbo davčne blagajne, bi morali sprejeti tudi nekatere druge, že navedene, ukrepe. Nekatere novosti, ki ste jih navedli, so zagotovo korak v pravo smer.
V Nemčiji lahko vsak zaposlen, nezaposlen, upokojenec oz. vsaka delazmožna oseba neobdavčeno zasluži 400€ na mesec. Lastniki podjetij pa 900€. Tako so Nemci spodbudili potrošnjo, ker točno vedo, da bo vsak ta ekstra zaslužen denar tudi zapravil. Sicer pa smo pri nas že uvedli davčne blagajne. Dogajalo se bo tako kot je napovedal DavidS. Sicer si pa poglejte kako to deluje na Hrvaškem ali v Srbiji. Na štantih sta vsaj dva delavca, eden pazi na robo in jo prodaja, drugi se ukvarja z najmodernejšo računalniško opremo...Bomo videli koliko jih bo preživelo, oz. kolikim bo uspelo zaslužiti za vložena sredstva za nadzor.V Srbiji sem bila priča obiska davčnega inšpektorja na štantu. kakšen nesmisel in tiranija. En samozaposlen povprečno preživi na delovnem mestu 14-16 ur dnevno. štanti in nekatere storitvene dejavnosti(gostinstvo) predstavljajo način življenja. Dan je enostavno prekratek, da bi po končanem delu urejal še papirje.V Avstriji v Mozartovi hiši imajo vsak dan kar lepo število obiskovalcev. Tam dela gospa, ki se posveča samo svojemu delu in obiskovalcem. Plača pavšal in se ne obremenjuje z izdajo računov, nakupom tehnike, vodenjem poslovnih knjig, ker ji delo tega ne dopušča, dodatnega zaposlenega si pa ne more privoščiti. Naša družina je ob obisku zapravila 50€. Brez računa, legalno. Predvidevam, da imete v službi tudi aparat z napitki, tisti v katerega vržeš kovanec in ti ponudi kavico, kakav, prepričana sem, da ga občasno koristite...Meni ponudi kavico vedno brez računa. kaj bova storila? Tudi sodni izvršitelj mi ni ponudil računa, pa je čisto navaden s.p. kaj predlagate? Osebno mislim, da ni problem plačilo DDV, temveč plačilo ostalih davkov kot so prispevki za PIZ, davek na dobiček...Davkov je enostavno preveč, ker je preveč birokracije in pri nas se davek(sem štejem tudi obvezno plačevanje prispevkov) plačuje v naprej. In sploh, ko sem gledala seznam davčnih dolžnikov, je pri nekem T. obstajal podatek, da je dolžnik T.dolžan naši državi med 20 in 30 mio evrov.ta vaš izračun prihranka je pri vsem tem zanemrljiv, saj razlika 10 miljonov očitno naši državi ne pomeni veliko.
Ravno včeraj sem gledala po TV kakšne probleme imajo na Hrvaškem, ker se zahteva davčne blagajne tudi na tržnicah. Začetna investicija bi se povrnila? Komu? Kolikor je meni znano, morajo davčne blagajne sami trgovci financirati. Pojavlja se tudi problem interneta. Mogoče se bo to komu zdelo smešno, ampak ne deluje internet povsod in normalno hitro. In kakor so zadnjič govorili, tudi davčne blagajne za tistega, ki je pripravljen slepariti in tvegati, niso nobena obira, enostavno takrat izklopi elektriko (tako se baje dela v Srbiji). Nekaj bi bilo potrebno vsekakor spremeniti da bi bilo manj "kasiranja na črno", ampak davčne blagajne mislim da niso rešitev.
Pozdravljena,
menim, da so problemi uvedbe enotne davčne blagajne (iz katerih se lahko učimo in jih upoštevamo pri uvedbi te blagajne), zanemarljivi, v primerjavi s koristmi, ki se jih lahko doseže (zamejitev dela na črno, občutni prilivi v državno blagajno v višini nekaj sto milijonov EUR).
V mislih sem imel stroške, ki jih zaradi davčne nedispline plačuje družba kot celota. Se pa absolutno strinjam z vami, da je potrebno pri prehodu na davčno blagajno razbremeniti zasebni sektor z določenimi nižjimi stopnjami davkov in drugimi ukrepi (npr. ugodnimi krediti za nakup blagajn itd.).
@nenadm: Manj kasiranja na črno bo, ko bo država tako urejena, da se ti ne bo splačalo skrivati zaslužka. Pa ne mislim na kazni, temveč na možnosti oz. ugodnosti. Ljudem je potrebno tudi nekaj dati, da potem dobiš. kaj mislite zakaj je pri nas toliko dela na črno? jaz menim, da zaradi obveznega plačevanja prispevkov za SPIZ. Nekdo, ki pospravlja in lika po domovih zlahka zasluži 400€ mesečno. S tem denarjem nahrani otroke in sebe. težko pa zasluži še toliko za prispevke. menim, da bi vsak plačal 22% davka, če bi obstajala neka možnost pavšala in zraven neobveznost plačevanja prispevkov.V UK nap. ne plačujemo nobenega prispevka za zdravstvo (tudi zame, ki sem tujka, je brezplačno), čakalnih dob praktično ni, pri nas, v Sloveniji, se vplačani denar izgubi že pri plačah zaposlenih v velikih treh zavarovalnicah in do pacienta sploh ne pride. Enako delajo na Hrvaškem. Res zastrašujoče, ko vidiš ljudi na štantih, ki vsi preplašeni hitijo z računom za tabo, ko so končno uspeli prodat zapestnico za 3€, davek bo moral plačati, zraven pašejo tudi obvezni prispevki, za v pisker pa še nima nič. nujno uvesti ugodne pavšale, če ne želimo še več brezposelnih, davčne blagajne niso rešitev.