20. 8. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V Evropi obstajajo štirje različni modeli urejanja prostitucije, ki so odvisni od tolerance posamezne države do prostitucije, ki se odvija na prostem, prostitucije, ki se odvija v zaprtih prostorih ter do prepovedi oziroma sprejetja obratovanja javnih hiš. To so regulacijski, prohibicionistični, abolicionistični in novi abolicionistični model. Pristop k zakonskemu urejanju pogojujejo razlogi, zaradi katerih se država odloči za sprejetje določenega modela.
Predlog je podoben nizozemskemu modelu urejanja prostitucije, ki sodi v regulacijski model. Zanj je značilno, da lokalne oblasti določijo posebne delovne, varnostne in higienske pogoje, pod katerimi delujejo prostitutke. Na Nizozemskem prostitucije niso regulirali s posebnim zakonom, pač pa jo ureja Zakon o lokalni samoupravi. Na Nizozemskem je ulična prostitucije dovoljena. vendar v omejen obsegu, enako velja za javne hiše in za okensko oziroma izložbeno prostitucijo - odvisno od ureditve v posamezni lokalni skupnosti. Prostitutke morajo pridobiti licenco za opravljanje svoje dejavnosti in plačevati davke.
V državah, ki imajo podobno ureditev kot Nizozemska, je odstotek prostitutk, ki svojo dejavnost prijavijo, zelo nizek (okoli 80-90 odstotkov prostitutk delo opravlja v neregistriranem sektorju), kar pomeni, da je kljub regulaciji še vedno večji delež prostitucije nenadzorovan. Veliko je prostitucije, ki se opravlja na nižji ravni, zlasti ulična in izložbena, kar je povezano s slabimi delovnimi razmerami, nizkim plačilom, izpostavljenostjo nasilju itd.
Predlog za legalizacijo so v nekaterih državah podale tudi prostitutke, ki so nastopale v dogovorih kot socialni partner in pobudnik. Pogoj za legalizacijo, ki naj bi imela namen izboljšati položaj, varnost in zdravstveno stanje prostitutk, pa so tudi opravljene obširnejše študije o značilnostih prostitucije na določenem območju, s katerimi pri nas ne razpolagamo.
Na Nizozemskem je bila opravljena raziskava s strani ministrstva za pravosodje glede učinkov odprave zakonske prepovedi javnih hiš, ki je pokazala, da spremenjena zakonodaja ni imela nekega pozitivnega učinka na položaj prostitutk.
Slovenija sodi v abolicionistični model. Zanj je značilno, da je prostitucija dovoljena, vendar ni regulirana kot na Nizozemskem, kar pomeni, da ni posebnih predpisov, ki bi določali pogoje za opravljanje te dejavnosti. V zvezi s prostitucijo je kazniva samo zloraba prostitucije. Pravna ureditev na področju prostitucije tako omogoča opravljanje prostitucije kot poklica in dejavnosti, ker pa posebni pogoji za opravljanje dejavnosti prostitucije niso predpisani, lahko prostitutka začne opravljati svojo dejavnost takoj po vpisu v sodni register. V praksi pa se zaradi značilnosti prostitucije v Sloveniji ta dejavnost opravlja, ne da bi se jo vpisalo v ustrezen register.
V Sloveniji se večina prostitucije odvija na prikrit in nenadzorovan način, poteka večinoma neopazno in na dokaj visokem nivoju. Ulične prostitucije oziroma prostitucije na prostem ni. Za razliko od Nizozemske, kjer delo večinoma opravljajo prostitutke migrantke, je v Sloveniji po dosegljivih ocenah večina prostitutk domačega porekla, ki delo velikokrat opravljajo v lastniških stanovanjih. Prihodek, ki ga prislužijo s prostitucijo, pomeni zanje predvsem dodaten vir zaslužka, kar pa posledično pomeni, da se jih večina ne želi registrirati. Poleg omenjenih dejstev pomeni registracija tudi javno stigmatizacijo, kar v razmeroma majhni državi predstavlja velik problem.
Glede na to, da regulacija prostitucije v posameznih državah ni prinesla konkretnih izboljšav v smislu izboljšanja položaja prostitutk, zmanjšanja obsega prostitucije in preprečevanja dela na črno, ocenjujemo, da je bolje ohraniti obstoječi sistem, ob posameznih izboljšavah v smeri večje zaščite mladoletnih oseb in prostitutk pred zlorabami ter izboljšanja standardov s področja človekovih pravic.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Po mnenju policije je zakonodaja že sedaj dovolj dobro zastavljena, saj izvajalcev prostitucije ne kriminalizira, preganja pa vse, ki se želijo z njihovim delom okoristiti. Izvajalci prostitucije lahko prijavijo različne oblike kaznivih ravnanj uperjene zoper njih, ne da bi s tem inkriminirali tudi sebe.
Prav tako je poklic »prostitutka/prostitut« opredeljen v katalogu poklicev v več pravnih virih EU in poklic ali dejavnost kot taka na ravni pravnega reda EU ni sporen.
Omenjena zakonska ureditev omogoča Policiji kvalitetno obravnavo področja prostitucije v smislu odkrivanja kaznivih dejanj v povezavi s prisilno prostitucijo oziroma izkoriščanja le-te ter zagotavljanje varnosti, javnega reda in mira, zaradi česar ni posebne potrebe po spreminjanju zakonodaje.