Pozdravljeni,
predlagam kulturnemu ministrstvu oziroma pristojnemu inšpektoratu, da poostri nadzor nad pravilno rabo slovenščine v javnih občilih. Že javni servis RTV, ki nam pobira obvezen prispevek, je poln srbizmov. Predlagam tudi uporabo slovenskih imen mesecev, vsaj na nacionalni RTV. Če že imamo svoj jezik ga spoštujmo.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za kulturo
Z vidika pristojnosti nadzora dela Zakona o javni rabi slovenščine (kot je opredeljen v 29. členu) menimo, da za tovrsten nadzor in ukrepanje v smislu popravljanja slovenščine v javni rabi ni pravne podlage. V členih, katerih izvajanje nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije, se zahteva raba slovenščine kot take v različnih situacijah, pri čemer se Zakon o javni rabi slovenščine ne spušča v opredelitev pravilne rabe, kadar se uporablja pogovorni ali knjižni jezik (in pravilnost slednjega) kot je navedeno v prijavi in tako tudi ne regulira kakovosti slovenščine (npr. tujke), temveč njen status. Zakon določa status in rabo slovenščine predvsem v odnosu do drugih jezikov. To pomeni, da ne zapoveduje kakovosti jezika – torej dobre oziroma pravilne slovenščine, saj je to zelo težko meriti, ocenjevati in posledično oglobiti.
Področje kakovosti jezika je zato država poverila drugim inštrumentom in inštitucijam, zlasti šolstvu v najširšem smislu. Kakovost jezika lahko razvijamo s spodbujevalnimi ukrepi, kot so vzgoja in izobraževanje ter promocija. V okviru slednje Ministrstvo za kulturo, Služba za slovenski jezik, vsako leto objavi javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, s sicer skromnimi finančnimi sredstvi pa podpiramo razne projekte, izobraževanje, tečaje, poletne šole, digitalizacijo slovarjev ipd.
Ministrstvo za kulturo je pred kratkim pripravilo tudi Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 (v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta 15. julija 2013), s katero država določa politiko na področju jezikov za naslednje petletno obdobje. V resoluciji je največ pozornosti namenjeno prav ukrepom na področju jezikovnega izobraževanja in opremljenosti govorcev s sodobnimi jezikovnimi priročniki in orodji. Prav tako je pripravilo osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017, strateškega dokumenta kulturne politike, ki je trenutno v javni razpravi. Kot pomemben cilj smo vključili tudi razvijanje jezikovne zmožnosti vseh skupin govorcev s ciljem dviga ravni bralne pismenosti ter tako to pomembno področje umestili tudi v omenjeni dokument.
Slovenščina - naš materni jezik
Andrejka Markočič Šušmelj,
(avtorica zapisa)
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika ugotavljam, da slovenščina kot materinščina ni več vrednota. Čemu bi obvladali materinščino, če jo govori le peščica ljudi?
Naj odgovorim z argumenti ZA slovenščino:
- slovenščina spada med 5 % jezikov na svetu, ki jih uporablja največ govorcev,
- govori jo okrog 2,5 milijona ljudi,
- je prvi zapisan slovanski jezik (to so znameniti Brižinski spomeniki),
- je narečno najbolj raznolik slovanski jezik (kar 50 narečij),
- eden redkih jezikov, ki ima dvojino (a ni lepo, ko rečemo: Midva se ljubiva. - torej sva par, ne množica),
- slovenščino se učijo na 60 univerzah po vsem svetu,
- slovenščina ima 28 glasov, 25 črk, 6 sklonov, 4 glagolske čase, 3 števila in 3 spole,
- slovenščina ima svojo pisavo slovenico (v rač. programih),
- prvič je bila slovenščina natisnjena v Trubarjevem Katekizmu leta 1550,
- kot 12. narod na svetu smo po zaslugi Jurija Dalmatina dobili prevod celotne Biblije v slovenščino,
- Prešeren je s svojimi deli dokazal, da je slovenščina bogat jezik,
- že od 19. stoletja dalje je slovenščina jezik znanosti,
- slovenščina je bila stoletja "lepilo" naroda - čeprav je bila prepovedana in se je v šolah ni smelo govoriti.
Prav z ohranitvijo jezika smo kljubovali tujim oblastem.
Naj nikoli ne zamre!!!
Zanimiv in koristen predlog. Mene izredno moti izgovorjava nekaterih javno nastopajočih. Postalo je moderno naglaševanje na zadnjem samoglasniku, npr. toplo (v smislu vreme bo toplo-naglas je na 1. samoglasniku) in ne v smislu "toplo jih je pozdravila", ko je naglas na 2. samoglasniku. Nas so v gimnaziji naučili, da se naglasi enako, kot je naglašena vprašalnica: kakšno (bo vreme)-toplo, kako (jih je pozdravila)-toplo.
So pa na zelo nizkem nivoju (praviloma) voditelji kontaktnih oddaj. O g. Slaku in njegovi slovnici ne kaže izgubljati besed, saj je precej na dnu. Pa drugi? Čeprav so bile oddaje "Dobra ura" vsebinsko izjemno zanimive pa je bil dokaj moteč voditelj petkovih oddaj, ki je uporabljal neko nerazumljivo spakedranščino, ki bi naj bila pogovorni jezik mlajše generacije. Morda v Ljubljani, v drugih predeli Slovenije pa definitvno ne! In tukaj bi morali odgovorni na TV SLOVENIJA (ne Ljubljana!) nekaj storiti. Ga. Anja Tomažin se je (na srečo) poslovila, saj jo je bilo res nemogoče poslušati. Oddaja ni bila slaba, njeno izražanje pa res ni sodilo vanjo. In potem še preseneča, da gospa tega sploh ni zaznala...
Pa da ne bo vse samo slabo: ne vem, ali ste opazli izredno skrbno izgovorjavo g. Berganta ali ge. M. Mužinič, ge. V. Jeseničnik pa še kdo bi se našel.
To moti tudi mene.
Podpiram predlog.
Za začetek naj vsaj delajo na principu prijav. Nekdo prijavi in nato preverijo arhive.
Kot zastrela bi lahko ocenila tudi hrvaška imena mesecev, pa so vseeno še v uporabi. Meni jih je vedno lepo slišati. Primer umetnega ohranjanja jezika je zame uporaba starinskih izrazov, če imajo ti izrazi modernejše slovenske sopomenke. Uporaba besed, ki so plod globalizacije (imidž, fensi, imena mesecev...) pa po mojem mnenju ne bogatijo slovenskega jezika, ampak ga vodijo v izginotje. Za začetek je potrebno te izraze začeti uporabljati v šolskem sistemu ter vseh javnih ustanovah, kot tudi v javnih občilih. Glede fakultet se pa strinjam.
Se popolnoma strinjam. Včash so vsaj na nacionalni televiziji novinarji obvladali slovenski jezik, zdaj pa t.i. zvezdniški voditelji, ki so se kalili na POP TV, niti slovnice ne znajo. Npr. Slak v pogledih Slovenije: "boste vi povedal", "kot ste rekla"....katastrofa!!
Podpiram predlog!
RTV Slovenija je po zaslugi omenjenega voditelja Slaka in njemu podobnih močno padel nivo, o komercialni televizijah in oddajah, kot so Denar pada in podobne, pa raje ne izgubljam besed. Voditelji le-teh bi resnično morali brezhibno obvladati slovnico slovenskega jezika.
Vam jih je lepo slišati pa to ne pomeni, da bi bilo potrebno siliti ljudi, da te izraze uporabljajo. Jezik se razvija sam in če se določenih izrazov ne uporablja ne moremo siliti ljud, da jih. Tudi ni nič narobe s slogovno zaznamovanimi besedami, ki ste jih omenili, so pa res primerne samo v določenih kontekstih. To, da se jeziki mešajo med sabo, ni prav nič nenavadnega in slabega. Angleščina je v veliki meri naprimer nastala zaradi vpliva francoščine in tudi marsikatera slovenska beseda izhaja iz nemščine, hrvaščine... Jezik je potrebno pustiti, da se razvija sam od sebe. Strinjam pa se, da bi morali (sploh na javni televiziji) znati pravilno uporabljati slovnico. V javnih nastopih naj bi se uporabljalo knjižno slovenščino oziroma, če se jo že trudijo uporabljati, bi jo morali vsaj znati uporabljati pravilno.
Nikjer nisem omenil da bi silil ljudi v karkoli. Predlog se je nanašal na obvezno uporabo slovenskih izrazov (tudi za mesece, če hočete) v izobraževalnih institucijah ter v javnih občilih. Tudi učenje knjižne slovenščine in njena uporaba v šolah je obvezna, pa otrok nobeden ne sili k njeni uporabi izven šole.
Glede izginotja ipd.:
void.blog.siol.net/2013/05/18/devolucija&
Kaj pa je siljenje izrazov, ki so naravno izumrli, če ne obvezna uporaba. To je tako, kot da bi si izmislili nove izraze in jih naredili obvezne. Moj vzdevek je opomin na točno tak poskus vsiljevanja besed. To je čisti nesmisel.
Stara slovenska imena mesecev so zastarela in jih skoraj nihče več ne pozna. ne vem zakaj bi bilo potrebno jezik umetnoohranjati enak, če se pa naravno spreminja s časom. To, da javni nastopajoči ne znajo knjižne pogovorne slovenščine in osnov retorike, je pa problem fakultet, ki jih tega ne naučijo. Morda bi bilo smiselno začeti tam.
To pa zato ker bo prepad med generacijami še večji če se to dopusti v preveliki meri. Tako kot Prekmurci imajo pač svoje izraze pa znajo knjižno slovenščino dost dobro tako bi mogl tud drugi znat knjižno slovenščino. Vsaj znat. Uporaba da ali ne je pa pač na njihovih osebnih preferencah(oz. prioritet.). Samo na Nacionalni televiziji bi morali pa vendarle knjižno govoriti saj gre za najbolj razumljivo obliko slovenščine ki naj bi jo razumeli vsi Slovenci. Torej razne Ljubljanščine, hrvaške, nemške, angleške izgovorjave in uporabe slovenščine ne pridejo v upoštev.
Zgled naj bo Igor E. Bergant. On res obvlada svoj poklic, ogromno voditeljev pa dejansko ni dost izobraženih v tej smeri. In to je žalostno. Igor je res profesionalec (strokovnjak). Takih je mal.