Vnos pravice do čiste pitne vode v ustavo

Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje

Veljavna ustava že določa pravni režim javnega dobra, ki ga nadalje izpeljujejo različno področni zakoni. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1, 57/08 in 57/12) izpeljuje ustavno določbo za področje voda tako, da opredeljuje vodo ter vodno zemljišče kot naravno vodno javno dobro, ki ga lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji za pitje, kopanje in drugo osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav. Upravljanje z vodo in vodnimi zemljišči je v pristojnosti države. Res pa je, da ustava ne določa kaj je javno dobro, ureja le režim javnega dobra. Kaj se šteje za javno dobro, pa je določeno s področnimi zakoni. Če je namen pobude zagotovitev univerzalnega dostopa do pitne vode na ravni ustave, potem je ustrezneje, da bi se v ustavo zapisalo, da je voda naravno vodno javno dobro. V tem primeru bi seveda morali v ustavo zapisati tudi druge dele okolja, ki so naravno javno dobro, poleg tega pa tudi vse oblike grajenega javnega dobra.

Voda za oskrbo s pitno vodo se lahko uporablja samo na podlagi pridobljenega vodnega dovoljenja, ki ga izda Agencija Republike Slovenije za okolje. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 in 57/12) opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot eno izmed lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Oskrba s pitno vodo je v izvirni pristojnosti občin, ki so zadolžene tudi za gradnjo javne infrastrukture v ta namen. Zakon o varstvu okolja določa tudi pravno podlago za predpis vlade s katerim se opredeli naloge te javne službe in metodologija za oblikovanje cen. Uredba o oskrbi s pitno vodo določa (Uradni list RS, št. 88/12), da mora vodno pravico za oskrbo s pitno vodo pridobiti občina. Občine so tiste, ki morajo za upravljanje z zajetjem za pitno vodo organizirati obvezno občinsko javno službo za oskrbo s pitno vodo. Občine same odločajo tudi o obliki organiziranja te javne službe in sicer v eni od oblik, ki so predvidene z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo. Občine se, v sodelovanju z različnimi strokovnjaki, odločajo tudi o virih vode, iz katerih bi se oskrbovale s pitno vodo.