Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zahteva po spremembi zakona o davku na finančne storitve

8093 OGLEDOV 38 KOMENTARJEV

Zahteva po spremembi zakona o davku na finančne storitve v delu, ki se nanaša na obdavčitev zavarovalno zastopniških družb. Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, kljub nasprotovanju Zakonodajno pravne službe DZ bo povzročil izgubo 600 -1000 delovnih mest, saj zavarovalno zastopniške družbe obremenjuje z davkom, ki je na letni ravni enak povprečnemu enomesečnemu prihodku Zavarovalno zastopniške družbe. To pomeni, da bodo zavarovalno zastopniške družbe prisiljene odpuščati zaposlene ali znižati maso plač, da bodo lahko plačevale davek, ki je diskriminatoren, protiustaven in v nasprotju z EU zakonodajo. Davek je verižen saj ga plačuje Zavarovalno zastopniška družba in tudi njeni podizvajalci. Diskriminatoren pa je ta zakon iz razloga, ker tega davka ne plačujejo zavarovalnice, ki s svojimi zaposlenimi direktno opravijo zavarovalni posel. Z davkom, ki predstavlja v povprečju eno dvanajstino letnih prihodkov Zavarovalno zastopniške družbe vlada (prejšnja) uničuje zelo pomembno panogo.

Pozivam vlado, da popravi napako prejšnje vlade in davek v delu, ki se nanaša na obdavčitev zavarovalno zastopniških družb odpravi in že plačan davek vrne.

nadomesti ga lahko z dvigom davka na zavarovalne posle in breme enakomerno in pravično prerazporedi med vse uporabnike zavarovalnih storitev. S tem bo ohranjenih veliko delovnih mest, Zavarovalno zastopniškim družbam pa omogočen razvoj in enakopravna obravnava na trgu.

129 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR N noel66 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26. 6. 2013

Odziv Ministrstva za finance

Storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, za katere se plačujejo provizije, so bile vključene v obdavčitev po ZDFS, tako kot to velja za vse ostale storitve posredovanja pri izvajanju finančnih storitev, za katere se zaračuna provizija. Do uveljavitve ZDFS sicer storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov niso bile predmet obdavčitve z nobenim posrednim davkom. Ministrstvo za finance vztraja pri sprejeti rešitvi in ne bo predlagalo izvzema zavarovalnih posrednikov in zastopnikov iz obdavčitve po ZDFS.

Zavarovalne storitve so v Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/2010-UPB5 (52/2011 popr.), 9/2011-ZPlaSS-B, 35/2011, 59/2011, 85/2011, 48/2012 in 105/2012) opredeljene kot finančne storitve. Zaradi tega jih je potrebno z vidika obdavčitve z davkom na finančne storitve obravnavati enako kot ostale storitve finančnega posredovanja in zato so tudi vključene v obdavčitev po ZDFS.

V zahtevi za spremembo ZDFS je navedeno, da je Zakonodajno pravna služba Državnega zbora nasprotovala obdavčitvi zavarovalno zastopniških družb, kar pa ne drži. Zakonodajno pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju št. 434-02/12-6 z dne 16. 11. 2013 navedla, da je pravno-sistemsko vprašljiva zgolj umestitev obdavčitve storitev zavarovalnih zastopnikov in posrednikov v ZDFS, ne pa tudi sama obdavčitev teh storitev. Zaradi tega je Ministrstvo za finance vztrajalo, da se storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, za katere se plačujejo provizije, vključijo v obdavčitev z davkom na finančne storitve, enako kot to velja za vse ostale storitve posredovanja pri izvajanju finančnih storitev.

ZDFS ureja področje, ki ga pravni red EU izrecno še ne ureja. Kljub temu je Ministrstvo za finance pri pripravi ZDFS spoštovalo temeljne svoboščine EU ter omejitve, ki jo določa Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11.12.2006, str. 1; s spremembami; v nadaljevanju: DDV direktiva) v 401. členu glede predpisovanja posebnih prometnih davkov. V skladu z omenjeno določbo DDV direktive lahko države članice uvedejo davke na posamezne vrste blaga ali storitev, če uvedeni davek ne predstavlja splošnega prometnega davka in davek v prometu med državami članicami ne zahteva izpolnjevanja kakih posebnih formalnosti pri prehodu meja.

ZDFS je v celoti zadostil merilom, ki jih za uvedbo prometnih davkov postavlja direktiva o DDV in torej ni v nasprotju z EU zakonodajo.

Z uvedbo davka na finančne storitve ni prišlo do dvojne obdavčitve provizij, ki si jih zavarovalni zastopniki zaračunavajo za opravljene zavarovalne storitve.

Predmet obdavčitve v ZDFS in v Zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov (Uradni list RS, št. 96/2005; v nadaljevanju: ZDPZP) namreč ni isti. V skladu s 6. členom ZDPZP je osnova za obračun davka od zavarovalnih poslov zavarovalna premija oz. prispevek, ki se plačuje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe. ZDFS v točki e) 3. člena določa, da so predmet obdavčitve storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, pri čemer je v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDFS davčna osnova za obračun davka nadomestilo oz. provizija, ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo. Zavarovalno premijo zaračuna zavarovalnica, medtem ko zavarovalni zastopnik zaračuna provizijo za opravljeno storitev zastopanja oz. posredovanja zavarovalnici.

Predmet obdavčitve po ZDFS je torej le provizija zavarovalnega zastopnika, ne pa tudi zavarovalna premija, ki jo zaračuna zavarovalnica in je obdavčena po ZDPZP. Način izračunavanja provizije je stvar poslovne politike zavarovalnice, prevalitev davčnega bremena pa je stvar poslovnih dogovor subjektov, ki sodelujejo v poslu.

V zahtevi za spremembo ZDFS zavarovalni zastopniki opozarjajo tudi na morebitno usklajeno ravnanje bank pri dvigu cen, ki so ga banke opravile ob uvedbi davka na finančne storitve. Morebitno usklajeno ravnanje naj zavarovalni zastopniki prijavijo Javni agenciji RS za varstvo konkurence, ki ugotavlja in sankcionira kršitve konkurenčne zakonodaje.

Priloge:

Komentarji




  • J Janez Korošec

     

    Spoštovani stanovski kolegi,

    pohvalit vas moram, ker ste zelo dobro proučili stranpota slovenske zakonodaje in njihov iteres, da naredijo vse da ostanejo večno na oblasti in pri tem imajo stalno polne žepe in TTR-je. Že iz odgovora g. Mateje Vraničar se vidi, da zelo slabo pozna stroko, zavarovalništvo pa sploh NE. V svojem odgovuru, ki ga je pisala v imenu ministerstva in poslala g. Alešu Zidarju sem bil zgrožen, kako nestrokoven kader vodi ubogo Slovenijo.

    Vidim pa tudi, da je skoraj vedno državna sekretarka, Srbi bi rekli ¨devojka za vsa vremena ¨

    Preko kolegov v tujini sem preverjal, če so Zastopniške družbe obdavčene z bilo kakim davkom, odgovor je ne TOREJ JE TA ZAKON PROTI USTAVEN, če smo Slovenija članica EU. Ne bomo končali akcije !

    Lp Janez

  • n noel66

    Spoštovani, dobili smo odgovor, ki je bil pričakovan in ki kaže na popolno ignoranco, nerazumevanje problema in nepripravljenost MF, da bi se s problemom sploh seznanila in ukvarjala. Problem je da problema sploh ne poskušate razumeti!

     

    Razlaga obdavčitev po Zakonu o davku na finančne storitve je sporna!

     

    ZDFS je posegel na področje obdavčevanja zavarovalnih in z njimi povezanih storitev , ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve, pri čemer opredeljuje storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov kot finančne storitve.

     

    Davčni zavezanec ali zavezanka po ZDFS je vsak zavarovalni posrednik in zavarovalni zastopnik, ki na območju Republike Slovenije izvaja zavarovalno posredovanje ali zastopanje. Davčna obveznost nastane v trenutku, ko je finančna storitev opravljena to je, ko je plačana provizija. Osnova za davek je provizija, ki ga je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo.

     

    V skladu z 2. točko 8. člena ZDFS, ki določa oprostitve so obdavčitve po zakonu oproščene finančne storitve, ki jih ureja zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov. Prav omenjena oprostitev obdavčenja po določbi ZDFS je sporna.

     

    Posredniška in zastopniška provizija torej ne more biti obdavčena po ZDFS, ker je predmet oprostitve po 2. točki 8. člena ZDFS. Zavarovalna premija vsebuje tudi del, ki se nanaša na stroške sklenitve zavarovalne pogodbe (režijski dodatek ali stroškovni del premije). To pomeni, da plačilo posredniške in zastopniške provizije bremeni zavarovalca, ne pa zavarovalnice. Zavarovalnica je samo tehnični posrednik preko katerega zavarovalec plača premijo in provizijo, ki jo zavarovalnica po svojih internih pravilih in splošnih pogojih razdeli na stroškovni in zavarovalni del. Obdavčena pa je premija v celoti z davkom po ZDPZP. Ker plača zavarovalec v premiji tudi stroške za sklenitev zavarovanja, je logično, da zakonodajalec nalaga zavarovalnici, da stroškovni del premije izloči v obliki provizije za zavarovalnega posrednika oziroma zastopnika.

     

    Ker je torej provizija, ki jo zavarovalnica plača ob sklenitvi pogodbe posredniku oziroma zastopniku, sestavni del zavarovalne premije, ki je že obdavčena potem je razlaga 2.točke 4.člena napačna, da je provizija za storitve posrednika in zastopnika obdavčena.

     

    Provizija ne more biti dvakrat obdavčena, ker je to v nasprotju s temelji davčnega prava.

    Davčni organi nasprotno sploh ne upoštevajo, da je provizija posredniku in zastopniku že obdavčena v premiji.

    Z vidika ureditve vsebine premije, ki vsebuje tudi provizijo, je predmet obdavčitve isti in to z obema zakonoma, torej nesporno dvojna obdavčitev. Premija, ki jo zaračuna zavarovalnica vsebuje tudi del, ki se nanaša na provizijo, pri čemer zavarovalec sploh ne ve kakšna je višina provizije. Stroškovni del premije, ki ga zavarovalnica upošteva pri izračunu premije, je vedno višji od provizije, saj zavarovalnica del stroškovne premije zadrži za ostale stroške kot je likvidacija škod in drugi stroški poslovanja.

     

    Nadalje je problem verižne oz. večkratne obdavčitve v primerih, ko ima zavarovalno zastopniška ali posredniška družba pogodbo s podizvajalcem, ki je s.p. ali d.o.o.. V takšnem primeru za isti posel plačata davek oba.

    Nasprotno pa ni obdavčena provizija, ki jo zavarovalnica izplača zaposlenim zastopnikom, katerih osebni dohodek je dejansko provizija od sklenjenih zavarovanj.

     

    Iz vsega navedenega sledi, da razlaga davčnih organov, da je posredniška in zastopniška provizija kot sestavni del premije obdavčena po določbah ZDFS ni utemeljena, je diskriminatorna in je v nasprotju s temelji davčnega prava.

     

    Iz vsega navedenega sledi, da je zahteva po spremembi zakona in vrnitvi že plačanega davka utemeljena!

     

     

     

     

     

     

  • n noel66

    Spoštovani, komentatorji in vsi ki ste glasovali ZA.

    Hvala vsem za vaše glasove in komentarje!!!

    Lep pozdrav v upanju, da bomo slišani!

    Aktivnosti nadaljujemo v okviru Združenja zavarovalnih agencij!

    Pridružite se nam v čim večjem številu.

    Leon Gjerkeš

  • S SAMO PERČIČ

    Dobro jutro - oziroma - lahko noč!

     

    Res ne vem, kaj od tega je bolj primerno zaželeti viceguvernerju Banke Slovenije Janezu Fabjanu glede na njegovo ugotovitev danes v Slovenskih novicah, da so »Banke ... davek (DFS, op.p.) v celoti prenesle na potrošnike, v celoti,« ki jo je prejšnji teden tako modro izustil pred člani odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko. Fiskalna politika mora biti po njegovem mnenju zasnovana drugače. »Če se želi obdavčiti banke, naj se obdavči banke, ne pa potrošnikov,« je dejal. Banka Slovenije je ob tem nemočna.

    In kako se šele počutimo mi, zavarovalni zastopniki podjetniki? Samo nemočno? Ali je pri nas prisotno še kakšno drugo čustvo? Še bolj močno?

    Res ne vem, kam smo torej prišli, če je vrhovna državna finančna nadzorna ustanova nemočna, ko se banke verjetno kartelno dogovorijo za dvig cen za 6,5 % v škodo komitentov?

    Tole je drugače definicija GZS:

    ''Kartelni sporazum je sporazum med podjetji. Bistven je skupni namen podjetij, da se bodo na trgu obnašali na način, ki omejuje konkurenco. Kot sporazum ne pojmujemo le pravno formalno pogodbo, temveč tudi vsakršen na primer ustni ali pisni sporazum, pismo predlagatelja in odgovor naslovnika, da se strinja s predlogom, gentlemanske pogodbe, pogodbo sklenjeno prek pooblaščencev, pogodbo, ki ne velja, a povzroča pravne in ekonomske učinke, itd.

    Pri usklajenem ravnanju gre za usklajeno delovanje subjektov na trgu, ki so sicer konkurenti. Navzven se kaže v enakosti ravnanja glede posameznih konkurenčnih parametrov (usklajen dvig cen ob enakem času za enak odstotek). Posledica usklajenega ravnanja je, da konkurenca, ki je prej obstajala, preneha.

    PRIMER:

    Usklajeno ravnanje bank pri dvigu gotovine v Sloveniji Urad RS za varstvo konkurence je v eni od svojih odločb ugotovil usklajeno ravnanje nekaterih slovenskih bank. Isti dan, to je 20. februarja 2006, so uvedle provizijo za svoje komitente pri dvigu gotovine z domačo debetno kartico na bankomatih drugih bank, in to v enakem znesku - 80,00 SIT.''

     

    Sam uporabljam TRR pri treh bankah in glej ga zlomka, vse tri so približno ob istem času objavile nove cenike/tarife, ki so začeli veljati s 1.3.2013. In glej ga zlomka - cene pri vseh treh so se zvišale za cca 6,5% Zanimivo. In Banka Slovenije se počuti nemočna. V aferi Diners se mi ni zdela ravno nemočna ali pa je pač nemočna samo pri podjetjih, ki 100% spadajo pod njihov nadzor, ne pa tudi pri ''kartičarjih'', katere mačehovsko smatrajo bolj kot posvojence, pritepence. Ali pa mogoče kot konkurente? Je tu mogoče glavni problem?

     

    To mi deluje nakako podobno, kot bi brcnil v tazadnjo plat sosedinega psa, ker se je podelal na pločnik - potem ko sem se sosedi prijazno ponudil, da ga peljem na sprehod - svojemu kužku pa bi za isti prekršek dal še kak priboljšek z besedami: ''ti, ti, saj nisi tako misli, kajne? Saj ne morem biti hud nate... Tako nemočen sem, ko me tako skesano pogledaš...''

     

    In če sedaj pogledamo cilj DFS, kot ga je zapisala politika:

    ''Namen predlagane rešitve, s katero se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve, je z obdavčitvijo finančnih storitev zagotoviti enakomernejšo obdavčitev finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, ki so že zdaj obremenjeni s posrednimi davki, in zagotoviti dodatna sredstva za financiranje javne porabe, kakor je opredeljena v predlogu proračuna RS za leti 2013 in 2014.''

    Moj komentar:

    Totalno jim je uspelo, vsaj kratkoročno, zagotoviti večji priliv v proračun. Vsa čast!!! Sicer veliko manjši kot če bi zavarovalnicam dvignili davek na promet zavarovalnih poslov za pičel 1%.

    Totalno jim ni uspelo zagotoviti enakomernejše obdavčitve finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, ker smo v določenih branžah (BERI ZAVAROVALNI ZASTOPNIKI!!!) zdaj ŠE BOLJ obremenjeni s posrednimi IN Z NEPOSREDIMI davki, dajatvami, prispevki, trošarinami, povprečninami, pavšali, akontacijami...

    Medtem ko banke in vsi ostali, ki opravljajo plačilni promet veselo in na debelo skubejo prebivalstvo. In Banka Slovenije se čuti nemočno. Ubožčki!!! res upam da guverner in njegov purš ne bosta dehidrirala od joka...

    Drugače pa se jima rade volje kadarkoli ponudim, da ju peljem na sprehod...

     

  • J Janez Korošec

    Pozdravljen Samo, odlično si zapisal, vprašal sem precej poslancev, ki so povedali, da sploh ne vedo za kaj se gre v tej zadevi, čim prj novi sestav parlamenta in to v jeseni !

    Lp

    Janez

    • D DavidS

      Nov sestav parlamenta ne bo kaj dosti spremenil.....poslanci nikoli ne glasujejo po lastni presoji, ampak vedno po navodilih stranke.

      Če razumejo zakon ali ne, sploh ni pomembno.....takšna je narava našega političnega sistema.

  • D DavidS

    Moram pa izraziti čestitke združenju zavarovalnih zastopnikov (ali kdorkoli je pač organiziral akcijo) za število na novo registriranih uporabnikov tega portala, ki so glasovali ZA :)

  • S SAMO PERČIČ

    Pozdravljeni,

     

    Vem, da je vsem jasno, da je predmetni ZDFS totalno skropucalo, ki je lahko kvečjemu v sramoto njegovim avtorjem, ampak vseeno upam, da se politiki kljub hihitanju ob kozarčku viskija in cigari v svojih udobnih foteljih za 1.000 eur zavedajo, da je ZDFS pravzaprav v strokovno, pravno in poslovno sramoto celotnemu finančnemu sektorju Evropske unije s Slovenijo na čelu.

    In kdo so junaki, ki so zaslužni za uspešno sprejet ZDFS?

     

    Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:

    - mag. Tamara Prezelj, generalna direktorica

    - Jožica Kastelic, vodja Sektorja za davčni in carinski sistem

    - mag. Mateja Vraničar, sekretarka

    - Matejka Tovornik, podsekretarka

     

    Predstavniki vlade, ki so sodelovali pri delu Državnega zbora:

    - dr. Janez Šušteršič, minister za finance

    - Aleš Živkovič, državni sekretar

    - dr. Dejan Krušec, državni sekretar

    - mag. Tamara Prezelj, generalna direktorica

    - Jožica Kastelic, sekretarka, Vodja sektorja

    - mag. Mateja Vraničar, sekretarka

    - Matejka Tovornik, podsekretarka

     

    Verjetno bodo v bližnji prihodnosti dobili kakšno državno odličje prvega reda, jaz pa jim osebno želim z vsem srcem, da bi se jim v celoti in z obrestmi povrnilo vse to, kar so tako dobrosrčno zaželeli nam zavarovalnim zastopnikom z uvedbo ZDFS.

     

    In kako se glasi ''OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJETJE PREDLOGA ZDFS''?

    ''Prav tako so plačila DDV oproščene zavarovalne storitve, vendar so te obremenjene s 6,5 odstotnim davkom od prometa zavarovalnih poslov skladno z Zakonom o davku od prometa zavarovalnih poslov (Uradni list RS, št. 96/05 – uradno prečiščeno besedilo). Le storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov so oproščene plačila DDV in hkrati izvzete iz obdavčitve po zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov.

     

    Čeprav zaradi oprostitve plačila DDV davčni zavezanci, ki opravljajo finančne storitve oziroma zavarovalne storitve, nimajo pravice uveljavljati odbitka DDV-ja v zvezi s stroški, ki jih imajo pri opravljanju teh storitev, pa to vseeno pomeni, da dodana vrednost, ki jo ustvari finančni sektor, ostaja neobdavčena. S tem pa se v splošni javnosti ustvarja prepričanje, da finančni sektor glede na svojo ekonomsko moč ne prispeva dovolj k zagotavljanju sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb.''

     

    Finančni sektor? Je enako pojmu zavarovalni zastopnik? Neobdavčen? Lepo prosim. Takoj podpišem DA, kupim in odprem steklenico penine ter nazdravim DURSu, če uvede DDV za nas zavarovalne agente!!! Ja kdo ga bo pa plačal? Mi? Stranke? NE, PLAČALE GA BODO ZAVAROVALNICE, ker samostojni zavarovalni agent račun za opravljeno storitev izstavi zavarovalnici in ne kupcu / zavarovalcu!!! In prav v tem grmu tiči zajec. Zavarovalnice so se vedno izogibale temu, da bi mi - samostojni agenti - obračunavali DDV, ker bi ga morale plačati same. Po drugi strani pa DFS plačamo agenti sami iz našega bruto prihodka. Tega davka na finančne storitve zavarovalni agenti ne moremo prevaliti niti na kupca niti na zavarovalnico za razliko od vseh drugih branž. Mi edini od vseh ostalih poslovnih subjektov v ''finančnem sektorju'' DFS-ja ne moremo prevaliti na kupca!!! Banke so ga, mi ga ne moremo.

    Kje pa je tu resnični finančni sektor, ki kljub vsem zakonom še vedno ostaja popolnoma neobdavčen in nedotakljiv? Edini, ki ga je iz obdavčitve rešila že tekom predloga, pazite to, SAMA DRŽAVA OZIROMA DRŽAVNI FINANČNI NADZORNI ORGAN - ATVP!!!

    Neobdavčeni tako ostajajo vsi borzniki in drugi finančni ''šprudlarji'', ki so pravzaprav skupaj z bankami pravi krivci za nastalo finančno krizo. Nagrada? Ostajajo neobdavčeni in prejemajo subvencije in dokapitalizacije.

     

    Spoštovani državni veleumi torej v prelogu zakona pišejo, da ''se v splošni javnosti ustvarja prepričanje, da ZAVAROVALNIMI ZASTOPNIKI glede na svojo ekonomsko moč ne prispevajo dovolj k zagotavljanju sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb.''

    Kakšnih potreb? Čigavih? Zaradi nas agentov da politiki nimajo dovolj sredstev za ''sušilnice sadja'', miliijonske zazidljive parcele, kampiranja na Sejšelih, rekreiranje z bulmastifi, ali še kaj drugega?????

    Naj poudarim ENO DEJSTVO - Mi samostojni zavarovalni zastopniki že teoretično, kaj šele v praksi NE MOREMO DELATI DRUGAČE KOT PO VSEH ZAKONSKIH PREDPISIH, kar pomeni, da zaradi močne regulacije in narave dela ter načina plačila absolutno ne moremo delati na črno, brez računa ali utajevati davkov, kot to lahko v Sloveniji počne velika večina poslovnih subjektov v drugih dejavnostih.

    In nagrada? Dodatni davek, ker po mnenju politikov glede na svojo ekonomsko moč ne prispevamo dovolj k zagotavljanju sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb.

    Super! Krasna, pravična in socialna država!

    Pozivam politike, MF ter DURS, da takoj ukinejo DFS za nas zavarovalne agente, ki delujemo kot samostojni poslovni subjekti in že tako plačujemo prekomerne davke in prispevke.

    V vmesnem času pa bodite vsaj toliko pošteni in DFS preimenujte v DAVEK NA PRIDNO DELO ZAVAROVALNIH AGENTOV!!! Naše delo je promoviranje socialne varnosti, svetovanje za lepšo prihodnost, skrb in negovanje strank ter reševanje življenj. Naše delo ni ''finančna storitev''. Je veliko več in je že sedaj preveč obdavčeno.

  • S SAMO PERČIČ

    Pozdravljeni,

     

    Zakon o davku na finančne storitve v 2. točki 8. člena pravi, da ni potrebno plačevati davka na finančne storitve od provizije tistih zavarovanj, ki so že obdavčena z DPZP: ''Davek po tem zakonu se ne plača od naslednjih finančnih storitev: 2. od finančnih storitev, ki so predmet obdavčitve po zakonu, ki ureja davek od prometa zavarovalnih poslov.''

    Pojasnilo DURSa je kontradiktorno samemu zakonu:

    ''2.1 Ali pri obdavčitvi storitev zavarovalnih zastopnikov in posrednikov prihaja do dvojne obdavčitve z DFS in davkom od prometa zavarovalnih poslov (DPZP) (stranka namreč plača davek na celotno premijo zavarovanja, torej tudi na tisti del, ki vsebuje provizijo)?

     

    V skladu s 6. členom ZDPZP je osnova za obračun davka od zavarovalnih poslov zavarovalna premija oz. prispevek, ki se plačuje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.

    ZDFS v točki e) 3. člena določa, da so predmet obdavčitve po tem zakonu tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, pri čemer je v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDFS davčna osnova za obračun davka nadomestilo (provizija), ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo.

    Z uvedbo DFS torej ni prišlo do dvojne obdavčitve provizij, ki si jih zavarovalni zastopniki zaračunavajo za opravljene zavarovalne storitve, saj predmet obdavčitve ni isti. Zavarovalno premijo namreč zaračuna zavarovalnica, medtem ko zavarovalni zastopnik zaračuna provizijo zavarovalnici. Predmet obdavčitve po ZDFS je torej le provizija zavarovalnega zastopnika, ne pa zavarovalna premija, ki jo zaračuna zavarovalnica.

     

    Zakaj je dejstvo, da je mnenje DURSa v neskladju z ZDFS?

    Logika je naslednja:

    Zakaj je prej navedena 2. točka 8. člena ZDFS sploh potrebna, če ne ravno zato, da se ne obdavči provizije od zavarovanj, ki so že tako obdavčena z ZDPZP? 3. člen ZDFS nikjer ne omenja, da bi bil predmet obdavčitve kakršenkoli zavarovalni posel, se pravi dejavnost zavarovanj, ki jo po zakonu lahko opravljajo samo zavarovalnice in ne agenti. Na kratko, ZDFS sploh ne obdavčuje zavarovalnih poslov zavarovalnic, pač pa le dejavnost zavarovalnih agentov (zastopnikov in posrednikov ter parazitov, ki ob svoji matični dejavnosti sklepajo zavarovanja).

    Dejavnost zavarovanj lahko opravlja le zavarovalnica.

    Dejavnost zavarovalnih agentov pa agentje (in v praksi žal vsak, ki ima 5 minut časa in bil bil rad instant ''finančni svetovalec'').

    Še enkrat - zavarovalni posli zavarovalnic niso obdavčeni po ZDFS, pač pa po ZDPZP in še to le premoženjska zavarovanja ter življenjska z dobo krajšo od 10 let.

    Zakaj je potem zakonodajalec v ZDFS sploh navedel oprostitev davka od provizije premoženjskih zavarovanj, če nobeno zavarovanje sploh ni obdavčeno po ZDFS?

    Edini logični odgovor je ta, da zato, da zavarovalnim agentom ni treba plačati DFS od provizije za premoženjska zavarovanja. Ali pa je mogoče kdo kje videl, da bi bila provizija obdavčena z DPZP? Seveda ne!

    Če DURS razlaga, da zavarovanje in provizija nista ''isti predmet obdavčitve'' je enako, kot bi rekli, da avto in njegovo kolo nista isti predmet. Seveda nista, sta pa skupaj celota. Ko stranka v salonu kupi avto, plača tudi DDV. Renault nato plača račun svojemu podizvajalcu za ''feltne'' in nikjer nisem zasledil, da bi zato ta podizvajalec moral državi plačati poseben ''transakcijski davek samo zato, ker prodaja ''feltne'' in ne avtomobile. In če je mnenje DURSa da je zavarovalna provizija od prodaje zavarovanj en predmet, sama zavarovalna polica pa drugi, potem zavarovalnice opravljajo delo na črno, vsaj kar se tiče prodaje svojih zavarovanj, saj bi po tej logiki zavarovalne police lahko prodajali le agenti, ki niso zaposleni pri zavarovalnicah, sodeč po SKD in dejstvu, da plače agentov zaposlenih na zavarovalnicah niso obdavčene po ZDFS. Če DURS ti dve dejavnosti tako zelo razločuje, naj mi tudi razloži, zakaj v svojem mnenju dejavnost zavarovalnih agentov imenuje ''opravljene ZAVAROVALNE STORITVE'', kar po zakonu ni isto kot storitev zavarovalnih agentov, pač pa storitev zavarovalnic?

    Provizija agentov je sestavni del zavarovalnih storitev zavarovalnic in JE kot taka ŽE obdavčena z DPZP, saj se le-ta plača od celotne neto premije, ki jo plača stranka. Ali pa se motim?

    • J Janez Korošec

      Samo pravično in pravilno razmišljaš, te podpiram !

    • v vida64

      Čestitam gospod Perčič, lepo ste strnili vse argumente, zakaj je ta zakon milo rečeno pravo "skrpucalo" O tem razmišljamo verjetno vsi, vi pa ste ta unikatni zakon resnično dobro analizirali.

      Resnično upam, da se bo našlo toliko zdrave pameti, da se zakon preuči in vsaj spremeni, če že ne ukine, saj mislim da veliko časa več ni, ker če pomislim koliko plačujem vsak mesec DFS, ne vidim pred seboj več kot 6 mesecev, ko bom morala delavko odpustiti, zapreti svoj poslovni prosto ( za katerega, mimogrede, plačujem nadomestilo za stavbno zemljišče kot da sem banka ali zavarovalnica).

      Zaenkrat je moj ukrep pač 4 urna zaposlitev moje delavke.Denar pač moram nekje vzeti.

       

      Pozdrav

    • Z ZidarA

      Samo, odličen komentar problema. Upam, da ga bodo odgovorni prebrali in zadevo uredili. Mene bi bilo sicer sram, da pripravljam še bolj pa podpiram take zakone, zato res upam, da smo našteli dovolj argumentov za ukinitev tega famoznega člena ZDFS. Al pa adijo država...

  • z zeko1957

    "Učinkovitost in profesionalnost države" se kaže na vseh področjih, saj Zakon, ki ga predlagalo Ministrstvo za finance tolmači DURS!!! Normalno, če boste njih vprašali, kaj je osnova za obdavčitev pri pogodbenem delu, bodo rekli bruto znesek. Nikomur ni mar, da je pogodbeno delo obdavčeno-obremenjeno z 61% stopnjo davkov in prispevkov (je taka stopnja davka etična, moralna in sprejemljiva z vidika človeških pravic!?). Obvestilo za prijavo napovedi preko E davkov so objavili 21.05., pri čemer pa sploh ni bilo jasno, da bodo obdavčene tudi fizične osebe. Obdavčitev oz. zmanjšanje sredstev je pri agencijah ki imajo prihodke ustvarjene v preteklosti in imajo več sodelavcev po vertikali tudi 19,5%. Zastopniki, pridružite se Združenju zavarovalnih agencij, v katerem bomo državi dokazali, da s tem Zakonom krši ustavo in evropske direktive.

  • l leonro

    Ne bom preveč razgljabljal. Dejstvo je, da je ta zadeva diskriminatorna, saj za enako delo ene obdavči, ene pa ne. In če smo med tistimi, ki nas to prizadene ni čudno, da se oglasimo. Ima kdo kaj proti tej kmečki logiki?

    • p primorc

      Zadnje čase smo dejansko priče sprejemanju nepremišljenih zakonov s strani vlade, kateri so v prvi vrsti namenjeni polnenju državne mavhe in povzračanju hude jeze med državljani-delavci. Ne malo kateri tako sprejeti zakoni so se naknadno preklicali, kajti naknadno je bilo ugotovljeno, da je bil zakon diskriminatoren in proti ustaven; in rezultat, država mora vrniti "pobrani" denar. Totalno neprofesionalno in predvsem v posmeh vsem.

       

      Vsi takšni "vladni" prijemi posledično znižujejo OD, zmanjšujejo standard in kupno moč. V naši branži se že pozna upad pri inkaso premiji. Ljudje preprosto ne zmorejo več, ni dinarja za "neobvezna" zavarovanja. In ko se bo zgodila nesreča (poplava, ujma, toča, ... (bog ne daj); bogi narod brez zavraovalnih polic ... Pa saj bo država pomagala, a ne?!

  • v vida64

    Pozdravljeni !

    Dejstvo je, da je zakon protiustaven, diskriminatoren in nevzdržen za vse nas, ki se s tem poslom ukvarjamo in vemo zakaj gre in kako delujemo zadnji dve leti (vsaj jaz še komaj držim glavo nad vodo z eno zaposleno). Da še lahko funkcioniram, sem si najela kredit (sem pač optimistka), sedaj pa vidim, da sem si ga vzela premalo, ker bo potrebno še državo podpirat in to resnično dobro podpirat.

    Brezpredmetno se mi zdi komentirat DFS z nekom, ki se mu očitno niti sanja ne, kako zadeve potekajo in kdo bo opravlljal delo, ko bomo odpustili delavce.

    Pa še okrog protiustavnosti.

    Sama sem v tem poslu enajst let.Ko sem recimo pred devetimi leti sklenila premoženjsko zavarovalno pogodbo za dest let, pomeni, da še danes dobivam provizijo za to isto pogodbo.

    Ker je storitev opravljena ko je plačana, pomeni, da danes drago plačujem svojo pridnost izpred toliko let (takrat sem resnično zagnano delala in tudi davke plačevala)

    Ne bom pametovala, vendar se mi zdi, da je v ustavi zapisano, da zakon ne more veljati za nazaj ( do danes tudi ni veljal). Ta zakon, vsaj tako je napisan, velja za nazaj.

    Ja, hoteli so vzeti bankam, te so DFS tako prevalile na prebivalstvo, zastopnike in posrednike so pač tako malo dodali, ker pač dobivamo provizijo, in vede ali pa morda nevede povzročili katastrofo. Verjemite, da je za mojo zaposleno katastrofa ko bo ostala brez službe, naslednja pa sem jaz, ki bom sicer zadnja odnehala, ampak res nisem računala, da bo moja država tista, ki me bo uničila in bom, kljub temu da želim delati postala žrtev in breme te iste države, ki me bo z nespametnimi ukrepi enostavno prisilila v to. Res žalostno....

     

  • J Janez Korošec

    Pozdravljeni zastopnice in zastopniki.

     

    Smo obdavčeni po unikatnem zakonu ZDFS , tak zakon v EU ne poznajo. Imam kolege, ki delajo in imajo Agencije po celi EU, pa nikjer niso obdavčene Zavarovalno zastopniške družbe.

     

    Mi smo že tako diskriminirani s strani zakonodajalca, ker imamo lahko registrirano samo eno dejavnost. Podpisane moramo imet exkluzivne pogodbe, če ne še za mrzlo vodo ne zaslužimo. Kje je tu zakonodaja, ki bi prepovedala exkluzivo ( Zakon o gospodarskih družbah to ne predvideva, celo izključuje ), povrhu tega še nelojalna konkurenca, zavarovalnic, ki delajo na silo za vsako ceno. Upam, da nam bo Vlada prisluhnila našim težavam in nepoštenim obremenitvam.

     

    Lp Janez KOROŠEC

     

  • b benečija

    Davek je bil uveden nepremišljeno in diskriminatorno, saj smo obremenjeni samo podizvajalci (privatne agencije in sklepalci po podjemnih pogodbah), krovnim firmam (zavarovalnicam) pa se ni nič spremenilo in država od njih tudi nima nobenih večjih prilivov.

    Imam s.p. z dvema zaposlenima in sem si zadal rok 6 mesecev. Če se v tem času nič ne spremeni, zaprem s.p. (dolžan nisem ničesar, torej to ne bo problem), zaposleni se bosta morali pač znajti po svoje, jaz pa se bom zaposlil nazaj na zavarovalnici, kjer sem delal že prej. Z mojim številom strank in letnim prometom okrog 700.000 eur lahko izbiram. Nekateri pa ne morejo in jih je ta davek postavil pred zid.

    Če bi zakonodajalec raje zvišal zavarovalniški davek s 6,5 na npr. 8,5 bi se "kopali v denarju" in bi povsem enako prispevali vsi, če pa vztrajajo pri obstoječi ureditvi, od mene ( in še od koga) pač ne bodo dobili ničesar več.

     

    David S pa itak ne ve o čem piše.

    • D DavidS

      Če ne vem, o čem pišem....kako mi potem nihče ne zna razložiti, zakaj bo nekaj sto ljudi ostalo brez službe?

      Če imate vi dve zaposleni, potem predvidevam da ti dve osebi 40 ur tedensko nekaj delata. Glede na to, da se število sklenjenih zavarovanj ne bo zmanjšalo, bo to delo še zmeraj moral nekdo opravljati. Torej bo morala zavarovalnica, h kateri bodo šle vse vaše stranke, zaposliti dve osebi, da bosta delali to, kar sedaj počneta vaši zaposleni.

      Če pa imajo tisti, ki so zaposleni na zavarovalnicah, čas narediti še to, kar dela navedenih 600-1000 ljudi, potem pa bo davek privedel k večji učinkovitosti sektorja.

       

      Iz te moje ugotovitve pa vi očitno sklepate, kakšno je moje stališče glede tega predloga (kljub temu, da še nisem glasoval), in pa seveda, da nimam pojma o zavarovalništvu.

      Ko ni argumentov, ostane samo še diskreditacija osebe (seveda spet brez argumentov).

    • b benečija

      Spoštovani ,

      učinkovitost sektorja pač ni moj problem. Govorimo o diskriminaciji zasebnega podjetništva.

      Ena od mojih zaposlenih bo tudi lahko nadaljevala delo v zavarovalništvu, druga, ki pa je do zdaj skrbela bolj za administracijo in računovodstvo ter za sklepalno mesto v pisarni, bo pač pristala na zavodu za zaposlovanje (torej jo bom posredno plačeval še naprej s to razliko, da boste del prispevali tudi vsi ostali zaposleni).

      In država ima na koncu spet izgubo.

      L.p.

       

    • D DavidS

      Po drugi strani bo zaradi tega zavarovalnica imela večji dobiček. Če gre za eno od državnih zavarovalnic, gre dobiček v proračun, če gre za eno od zasebnih, pa gre v proračun davek od dobička, preostali dobiček pa se praviloma delno porazdeli lastnikom (ki denar ravno tako potrošijo ali investirajo), delno pa se preusmeri v ugodnejšo ponudbo in nižje cene zavarovanj, od česar profitiramo vsi.

      Niso stvari tako črno-bele, kot zgolj "nekaj ljudi bo izgubilo službo, zato je to slabo za državo".

       

      Učinkovitost posameznih sektorjev gospodarstva je problem, ki se tiče vseh nas.....neučinkovitost celotnega gospodarstva in javne uprave je namreč glavni vzrok za globoke težave, v katerih se nahaja Slovenija.

       

    • b benečija

      Ne mi razlagat o davkih na dobiček, tudi jaz ga plačujem : kot s.p. pač v obliki večje dohodnine.

      In zato naj jaz plačujem še neki dodatni davek, ker se pač ukvarjam z napačno panogo.

      Ne bo šlo.

       

      Če so vsi enako gluhi kot vi, je tudi škoda dodatnih komentarjev.

      Namreč: že nekaj nas je predlagalo rešitev, ki bi enakomerno obremenila vse sodelujoče v verigi, pa tega niste niti s črko omenili.

    • Z ZidarA

      David S, naj ti razložim še drugače. Država z uvedbo davka ni dobil NIČ. Ker sem zaradi uvedbe davka ob 6,5% prihodka, sem sebi in zaposlenim enostavno zmanjšal plače za 6,5%. To pomeni, da se bo zaradi tega davka v prispevke in dajatve steklo za 6,5% manj denarja kot doslej (seveda tudi v plače), posledično bo država ob 6,5% že svojega denarja. Tega bo sicer dobila nazaj z novim DFS. Ampak kaj je torej pridobila s tem? NIČ. Samo težave. In če primerjamo znesek denarja, ki ga bo manj zaradi manjših plač, hitro pridemo do številke od 600-1000 delovnih mest. In ne morejo vsi moji kolegi narediti isto kot jaz - samo zmanjšati plačo, ampak morajo ukrepati kako drugače, ker denarja enostavno ni. Lahko je govoriti kdo bo delal in da smo do sedaj lenarili itd... da se ne ponavljam. Moj odgovor k temu je jasen - manj denarja za več dela. Pa naj bo država zadovoljna, če ne more biti narod.....

      Ja - tudi sam si bom dal 6 mesecev testiranja, ampak po prvem mesecu davka sem vedno bolj prepričan - odpustiti dva delavca in se redno zaposliti kot zastopnik.....

    • D DavidS

      Vaša matematika ne pije vode. Davek v višini 6,5% bo pobran od celotnega prometa obdavčenih subjektov. Ker ne verjamem, da je masa plač enaka prometu, bo torej 6,5% zmanjšanje prispevkov in dohodnine predstavljalo manjši znesek od pobranega davka. Neto učinek bo večji od nič.

      In pa, če boste sebi in zaposlenim znižali plačo za 6,5%, ne bo zaradi tega ostal nihče brez dela.....če smo že pri tem.

    • b benečija

      Zdaj ste pa dokazali, da res niste iz tega okolja, ampak vam nekdo dobro plačuje, da ste PROTI. Sploh niso važni argumenti - vi zagovarjate zakon in pozicijo, ki ga je postavila.

      O matematiki pa NIMATE pojma.

      Da vidimo KAJ ne pije vode - pravilno se reče: "Kaj ne drži vode" (Kaj ne pije vode je srbizem - osamosvojitelji bi to morali vedeti).

      Trebnje na Dolenjskem je mesto z malo več kot 5000 prebivalci. Torej približno 2500 vozil in 1800 stanovanjskih enot in več kot 500 s.p. ali d.o.o.. In dvema privatnima zavarovalniškima agencijama.

      Povečanje posebnega davka od zavarovalnih poslov (PDZP), ki je zdaj 6,5 % za samo eno odstotno točko (na 7,5%) bi prineslo:

      - najmanj 5 eur po vsakem vozilu na leto (povprečno 500 eur po vozilu -> 1% = 5 EUR) 2500 x 5 = 12.500 eur

      - najmanj 1,5 eur po vsaki premoženjski zavarovalni polici (1800 enot po samo1,5 eur na leto = 2700 eur

      - 4000 polic dodatnega zdravstvenega zavarovanja po 4 eur na leto (0,3 na mesec) je dodatnih 16.000 eur

      - 500 pravnih oseb ima vsaj po 2 polici po vsaj 200 eur (premoženje, odgovornost, nezgodno,..) kjer bi bil davek po vsaj 2 eur večji kot do sedaj = + 2000 eur na leto

      Skupaj = 12.500+2.700+16.000+2000 = 33.200 eur dodatnega davka (ob povečanju za 1 odstotno točko)

      Od dveh zavarovalnih agencij pa z davkom na zaslužene provizije: od mene 380 do 420 eur na mesec = cca 4.800 in od druge, kjer je samo 1 zaposlen cca 300 eur na mesec = 3500 eur na leto - kar znese skupaj 8.300 eur na leto (pod pogojem, da bom jaz vztrajal, kar pa ne mislim)

      zaokroženo na dol : 33.000 proti 8.000

      V prvem primeru so poviški cen zanemarljivi (od 0,3 do 5 eur po polici) v drugem primeru - ukinjanje delovnih mest.

       

      Še nekaj časa bo "treba pit vodo"

       

    • D DavidS

      Še enkrat....kje sem rekel, da sem proti? To je zgolj vaše sklepanje.

      Mene moti zavajajoča in neutemeljena navedba o veliki izgubi delovnih mest.

       

      Meni se zdi zadeva pač preprosta. Če bo sklenjeno isto število zavarovanj, bo v panogi potrebno isto število ljudi. Pač se bodo/boste preselili iz samostojnih zastopnikov v neposredno zaposlitev pri zavarovalnicah.

      Če se bo število ljudi v panogi skrčilo, opravljenega pa bo isto dela, to pomeni večjo učinkovitost panoge, kar je dolgoročno pozitivno. Pomeni, da se trenutno po nepotrebnem izgublja čas in denar z dodatno administracijo (ali kaj vse pač počnejo tisti, ki bodo sedaj brez službe).

       

      Razumem, da vas žuli, ker vas ukrep neposredno udari po žepu. Če se nekoliko bolje počutite ob misli, da mi nekdo plačuje, da sem proti, vam lahko to tudi potrdim. Za vsak predlog, kjer izrazim negativno mnenje, dobim 50 EUR. Če zraven tega še glasujem proti, dobim še 20 EUR bonusa.

       

      Kar se tiče pitja vode pa:

      razvezanijezik.org

    • J Janez Korošec

      Pozdravljeni,

      predhodnik ima popolnoma prav zavarovalnica naj obračunava 9,5 %, kot mali DDV, če pa pogledam kaj se dogaja, da zavarovalnice podarjajo bonitete pri AO in AK kar preko prsta tudi do 70%, predvsem tiste, ki so se ravno pred časom registrirale v Sloveniji, saj se ve katere so, da nebi koga užalil.

  • s stojan ljubič

    Zanima me,ali so poslanci in DZ sploh preučili ta davek ali pa so ga,samo potrdili?!

    Če bi ga preučili in se zavedali posledic,ki bodo vplivale na delo agencij ga,verjetno ne bi nikoli potrdili!!Že tako tudi brez tega davka,imamo agencije veliko drugih problemov in težav!Zanimiv bi bil tudi komentar, kakega poslanca glede, tega davka.Upamo le,da bodo uvideli napako,ki so jo storili in davek čimprej ukinili"

    lp

    • V VE-BA

      Spostovani g Stojan v DZ ju je bil davek predstavljen cisto drugace in zlo lezerno ter prikazano ko nebolece provizije na provizije. Npr. Na banki ali posti placas poloznico za 100 eur na kar si banka obracuna provizijo npr. 1 eur in davek placa fizicna oseba v visini 0.065 eur nic tako hudega....... tocno na takem primeru je bil zakon potrjen s figo v zepu

  • a andrej kocevar

    Spoštovani !

     

    Ne glede na situacijo, če je to preboj iz krize naj bo ta prispevek solidaren in ne uničujoč. Je pa neustavno obdavčiti samo finančne franšizne dejavnosti. Potem je treba davek naložiti vsem posrednikom pri prodaji raznovrstnih stvari,izdelkov in storitev.

     

    lp

     

    PS: strinjam se , da se bo pričelo masovno odpuščati

  • D DavidS

    Kdo bo potem po novem opravljal delo, ki ga sedaj dela teh 600-1000 ljudi?

     

    • n noel66

      Znižala se bo masa plač točno za višino tega davka, ker denarja za plačilo tega davka preprosto ni. In učinek? Isti kot odpuščanje! In tudi odpuščanja so se že začela....

       

    • D DavidS

      Znižanje plač še zdaleč ni isto, kot odpuščanje.

       

      Če so se začela odpuščanja, delo pa je še zmeraj opravljeno, to pomeni, da je bilo zaposlenih preveč ljudi......bi rekla kmečka logika.

    • n noel66

      Ne! Opravili ga bodo zaposleni na zavarovalnicah, od česar pa ne bo davka, ker so iz plačila izvzeti!? Torej zapiranje zavarovalno zastopniških družb!

    • D DavidS

      Torej bodo morale zavarovalnice zaposliti dodatne ljudi....in bodo lahko ti ljudje šli delat.

    • V VE-BA

      DavidS ni sisi razumel problema, to kar ti toliko podpiras in zatrjujes ne prinasa niti centa famoznega davka enako ko zaposljujelo agencije ljudi KI JIM DAJEJO MESECNO PLACO se enako dogaja na zavarovalnicah le da one davka ne odvajajo.

    • V VE-BA

      Preverjeno da bodo tudi zavarovalnice masovno odpuscale zlo podobno kot NLB

    • D DavidS

      Kje sem napisal, da karkoli podpiram, ali ne podpiram?

      Pravim samo, da zavarovalniških poslov ne bo sklenjenih nič manj, kot doslej. Torej bo količina dela, ki ga je potrebno opraviti, ostala enaka.

      Če so sedaj v zavarovalništvu ljudje polno zaposleni, bodo ostali zaposleni tudi še naprej.

      Če so sedaj zaposleni izkoriščeni 70%, in bodo po novem delali 90% časa, pa je večja učinkovitost pozitivna.

       

      S stališča potreb po delovni sili skratka ne bo spremembe. Dela, ki ga je potrebno opraviti, bo še zmeraj isto. Zato se mi zdi podatek o 600-1000 ljudeh, ki bodo zaradi davka ostali brez službe, neresničen.