2. 7. 2013
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/2010) občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
Občina mora imeti, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje načina opravljanja gospodarskih javnih služb (Zakon o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 – ZZLPPO in 127/2006 – ZJZP), način opravljanja vsake obvezne občinske gospodarske javne službe zakonito predpisan v občinskih odlokih. V skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah je lokalna skupnost dolžna zagotavljati obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja v obliki režijskih obratov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij ali z dajanjem koncesij na predpisan način.
Zakon o varstvu okolja (ZVO–1, Uradni list RS, št. 39/06 - UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odl.US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO - 1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) v 149. členu določa, da je oskrba s pitno vodo obvezna občinska gospodarska javna služba. Določa tudi, da so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, infrastruktura lokalnega pomena.
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012; v nadaljevanju uredba) je pripravljena na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja in določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer med njimi tudi za oskrbo s pitno vodo.
Cena izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe je sestavljena iz treh delov, in sicer dela, ki predstavlja ceno javne infrastrukture, dela, ki predstavlja ceno izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe, in dela, ki predstavlja okoljske dajatve, če so te predpisane. Občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu, najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe. Stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob upoštevanju življenjske dobe. Na uporabnike storitev gospodarske javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcem in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture, ki je namenjena uporabnikom storitev gospodarske javne službe. Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe (variabilni del cene). V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
- neposredne stroške materiala in storitev,
- neposredne stroške dela,
- druge neposredne stroške,
- splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
- obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
- neposredne stroške prodaje,
- stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
- druge poslovne odhodke in
- donos, ki pripada izvajalcu javne službe.
Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat), potrdi pa jo pristojni občinski organ. Predlagana cena se imenuje predračunska cena. Občina obravnava elaborat o oblikovanju cene in določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in objavi cenik, ki vsebuje potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo, na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. Potrjena cena, znižana za morebitno subvencijo, je zaračunana cena, ki jo plača uporabnik. Zaračunana cena se uporabnikom na računih prikazuje enotno v skladu s prilogo 2. Cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca. Če občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča plačila celotne najemnine, mora za razliko oblikovati subvencijo iz svojega proračuna.
Glede na navedeno smo mnenja, da je veljavna normativna ureditev ustrezna.
Odziv organa, zlasti posamezne postavke v uredbi, ki se jih sme zaračunavati, lepo pokaže vso pojmovno zmedo in iz nje izhajajoči kaos. Licencia poetica komunalnih služb pri izmišljanju vedno novih postavk je torej hotena in namerna posledica pojmovne zmede in kaosa vladne uredbe v želji čimbolj naviti cene nečesa, kar v osnovi ne stane nič - namreč vode -, saj vsi stroški nastajajo šele potem, ko se začne ta voda pripravljati in distribuirati.
Tako da - ne jezite se, če vam poleg vode, vodarine (v čem je tu razlika?), investicijskega in tekočega vzdrževanja sistema ter režijskih stroškov zaračunavajo še (dobesedno) Dodatek k ceni. Vse pi....rije so požegnane z najvišjega mesta in s tem racionalno utemeljene.
Verjetno računajo samo uslugo, da so ti vodo pripeljali na dom (elektrika, črpalke, vzdrževanje...).
Ostalo je pa odvoz odpadne vode, cena čiščenja odpadne vode ...
Ne razumem....kdo zaračunava porabljeno vodo tistim, ki niso priklopljeni na vodovodno omrežje?
In kaj je pri teh ljudeh osnova za obračun, glede na to, da porabe vode seveda ni?
vem za nekoga ki ima lasten izvir in ni priključen na vodovod mora pa vseno plačevati vse razen vodarine in števnine
Če pogledam svoj račun za vodo, vsebuje naslednje postavke:
- vodarina - se računa glede na porabljeno vodo
- vodno povračilo (2 postavki) - se računa glede na porabljeno vodo
- mesečna priključnina (2 postavki) - pavšalni znesek
Živim v bloku, morda se postavke v hišah razlikujejo. Ampak če pogledam svoj račun....če ne bi porabil niti kaplje vode, bi plačal samo priključnino.....za katero sem prepričan, da je ne bi plačeval, če ne bi bil priključen na vodovod.
Kaj je potem to "vse", kar mora plačevati tisti, ki ni priključen?
Peter, najprej mora postati kapital države tudi formalno javna last, last vseh državljanov, šele potem bo postal jasen in razumljiv tudi tvoj predlog.
Teritorij države je v neprenosljivi lasti države, k teritoriju pa spadajo tudi voda, zrak in vse kar je 2m pod tem teritorijem.
Je pa problem, da oblasti z izdajanjem koncesij ne kršijo zakonov, problem je v tem, da si parlamentarci sploh upajo sprejemati zakone in predpise, ki lahko državljanom tudi škodijo.
Pitna voda je že tak primer.
Brez kontrolne dividende se nam slabo piše, najprej najbolj tistim na dnu prihodkov, na koncu pa vsem.
Hvala za tvoj glas.
Sprejemanje zakonov, ki narodu škodujejo, je veleizdaja...