trgovanje s kuponi in CO2 emisije
Vladi predlagam sledeče:
- izstop iz trgovanja s CO2 kuponi (emisijami) zaradi slabih rezultatov (veliko mest v Sloveniji je še vedno prekomerno onesnaženih), kuponi predstavljajo velika bremena, rezultati pa so porazni.
- namesto kuponov predlagam vladi uvedbo davka na enoto porabljenega energenta, pri čemer bi bili zajeti tako industrija, kot individualni porabniki, s tem da so enote porabljenih energentov za različne porabnike različne (npr. za individualno rabo se lahko vzame 1l ELKO, za industrijo pa ekvivalentno 100 ELKO ( mišljena je energijsko vrednsot ELKOta, pri čemer je zajeto zudi onesnaženje, ki ga ELKO proizvede) pri čemer rečemo da je 1 enota vredna 0,05€ in je vključena v maloprodajno ceno energenta. Višina davka naj bo nek kompromis med trgovcem in porabnikom, odvaja pa naj ga prodajalec - se ga vključi v ceno energenta). Gre za to, da poleg CO2 nastanejo še druge, bolj nevarne emisije (trdni delci, SOx, NOx,...), ki so znatno bolj nevarni od CO2. CO2 se res daleč najvče proizvede, a se ga delno lahko regenerira (pogozdovanje, ozelenitve neporaščenih površin, saniranje prizadetih površin celo umetna drevesa se uporabljajo ponekod po svetu)
- davek naj bo osnovan tako, da ne bo predstavljal prevelikega bremena onesnaževalcem, hkrati pa naj bo dovolj velik, da se bo lahko dejansko s tem denarjem nekaj naredilo (primer: izraba odpadne toplote v termoenergetskih objektih z namenom segrevanja individualnih kuhališč oz občisnkih/državnih objektov preko daljisnkega ogrevanja. S tem bi se zmanjšala energetska odvisnost/poraba energentov (individualna kuhališča ne bi več kupovala olja, premoga, plina,... Oz. navkljub nakupu energentov, bi se njihova poraba znižala) znižale bi se emisije, ustvarili bi nova delovna mesta in hkrati bi se stroški ogrevanja tako na individualni, kot na državni ravni znižale). Torej bi dejansko na tak način zmanjšali izpuste in denar namenjen sanaciji okolja (prej kuponi, sedaj davek) bi šel dejansko za izboljšanje kakovosti okolja.
Denar bi tako šel:
- za izgradnjo sistemov daljisnkega ogrevanja
- saniranje prizadetega okolja (s pogozdovanje, zelenimi mejani/zavesami se ustvarijo naravni filtri, na katerihse zadržuejo(adsorbirajo) tako trdni delci, kot plini (ti se delno tudi absorbirajo), preprečujese erozija in zaradi vsega tega naštetega se okolje vsaj delno sanira/popravi). S tem ko se pogozduje in ozelenijo površine se zrak čisti, CO2 se porablja, hkrati pa se ustvarja nova biomasa, katera se lahko čez čas uporabi kot vir enegije in se tako še dodatno zmanjša odvisnost od fosilnih goriv (prihranek na denarju, oz denar ne gre v tujino, ampak ostane doma, pa še delovna mesta imamo na ta način). Posledično se tudi zmanjša možnost za razne naravne nesreče/katastrofe (plazovi, drsenje,...), saj rastline dajejo strukturo/trdnosti tlem in tako se možnost nezgod znatno zmanjša.
- kasneje se lahko s temi sredstvi (ob pomoči ekosklada) poveča obseg inevsticji v tehnologije izrabe toplote (toplotne črpalke, kolektroji) in se tako še zmanjša poraba fosilnih goriv. To pomeni, da bi v naslednjih letih, desetletju zmanjšali porabo fosilnih goriv, znižali emisije, izboljašli okolje (kvaliteto) in na različnih ravneh znižali stroške ogrevanja.
- ker imamo različne vrste energentov (trdna, tekoča, plinasta) in ker te zadeve tudi različno onesanžijo okolje, bi lahko šel del sredstev tudi za razčine tehnologije čiščenja dimnih plinov, saj so te investicije velik zalogaj za investitorje, hkrati pa znatno vplivajo na izpuste, posledično pa na kakovost okolja, kjer se objekt nahaja
To je sicer zelo grob predlog in bi bilo dobro če se še kakšna "groba točka doda", tako da se zajame čim več virov onesnaženja in da se navede čim več možnosti saniranja/izbojlšave kakovosti okolja. Hkrati, pa bi se ta problem lahko in bi se tudi moral reševati individulano, saj različno onesnažena okolja (lega okola, vir onesanženja, koncentracije, možnosti saniranja,...) zahtevajo individualen pristop.
Prosim za vaša mnenja
Sicer pa sta tukaj dva velika zadržka pravne narave.
Prvega bi še nekako lahko zaobšli, in izstopili iz Kyotskega protokola (kljub veliki diplomatski škodi, ki bi jo ob tem utrpeli)
Drugi zadržek je ta, da je pač v EU to obvezno....in v tem trenutku se mi zdi, da izstop iz EU ni v našem interesu.
Kratki brainstorming.
Proti kuponom in davkom ... Prvi so navadno trgovanje z onesnaževanjem, drugi bi še bolj obremenil gospodarstvo, ki je že tako nekonkurenčno.
Edini način je vplivati na industrijo, da ne bi toliko onesnaževala okolja, večja povezanost med znanostjo in gospodarstvom, stimulacije za trajnostna ravnanja itd. Upoštevati je treba tudi to, da večina industrije streže človekovemu pohlepu in željam, ne potrebam. Ko se bomo ljudje vedli bolj racionalno in bomo imeli le to, kar res potrebujemo, bi bile tudi potrebe po širjenju industrije manjše, oziroma bi se število tovarn itd. lahko celo zmanjšalo. Delovna mesta bi se lahko preusmerila v varstvo okolja (npr. plačani nadzorniki v gozdovih itd., katerih delovna mesta bi se vsaj delno lahko financirala iz izterjanih kazni), v ekološki turizem itd. Nenazadnje pa številni poklici izumirajo in bi se marsikdo lahko prekvalificiral v čevljarja, električarja, mizarja, lesarja itd.
Glede človekovega vpliva na okolje pa naslednje. Človek zagotovo vpliva na okolje - kaj mislite, da so izpusti v okolje v industriji naravna zadeva, ki nima vpliva na okolje? Tudi če najdem divje odlagališče odpadkov v gozdu, v katerem so salonitke, akumulatorji itd., kar se občasno dogaja, mi ni treba biti posebej pametna, da vem, da azbest ter tekočina v akumulatorju škodujeta okolju. Človek ima škodljiv vpliv na okolje, če si to želimo priznati ali ne. Je pa v človekovi naravi, da se poskuša izogniti vsaki odgovornosti.
Zakaj bi vsi radi industrijo obdavčili bistveno bolj, kot prebivalstvo? Kaj mislite, da se davki, ki jih plačuje naša industrija, ne odražajo na naši konkurenčnosti?
Od česa pa mislite da bomo živeli, če ne bo industrije?
Kar se tiče odhodkovne strani pa.....kaj bi pogozdovali? Se vam zdi, da imamo v Sloveniji kopico neizkoriščenih zemljišč, ki bi jih lahko spremenili v gozdove?
Sistemi daljinskega ogrevanja so dokazano neučinkoviti. Tisti, ki s(m)o priklopljeni na njih, plačujemo občutno višje stroške ogrevanja kot tisti, ki imajo individualna kurišča. Torej še dodatna obremenitev prebivalstva, ki bi seveda najbolj obremenila najrevnejše.
Raba fosilnih goriv se bo zmanjšala takrat, ko bodo alternative postale ekonomsko ugodnejše. Forsiranje obnovljivih virov energije je pregrešno drago, in ta denar lahko bistveno bolje porabimo drugje.
glej, nisav se razumela
Predlagal sem, DA GREMO IZ VSEH TEH OBDAVČITEV VEN (PREKLICI SPORAZUMOV o zmanjševanju CO2 in te reči), ker so te takse, davki izjemno visoki (recimo TET je moral nakupiti za 2 milijona € kuponov, ker bi drugače ga kazen čakala) in namesto vseh teh zadev uvedemo nek davek, dajatev za onesnaževanje. namreč CO2 ni ravno najvevarnejši plin, medtem ko pa so prašni delci rakotvorni.
predlagal sem da se odbavči, doda taksa na enoto energenta, pri čemr bi bili obremenjeni vsi od gospodinjstev do industrije. Ker pa industrija pporabi znatno več sem predlagal da se uvede za industrijo ekvivalento porabi gospodinjstvom . po domače če za gospodinjstvo pride tak davek 5 centov na liter ELKO (recimo 1lELKOta je osnovan enota za individualne porabnike) in če gospodinstvo pokuri 600 l ELKO ta pomeni to 30 € davka. Ker pa industrija porabi x krat več, se spremeni ta davek. namesto na 1lELKOta uspremeniš osnovno enoto 100 ali pa 1000 l ELKOta, pri čemer maš davek glih tko 5 cenotv.
ta denar, tako zbran bi šel za že naštete opcije. Drugi vidik je v tem, da ta način obdavčevanja za obremenitev in sanacijo okolja BI BIL CENEJŠI OD KUPONOV IN DEJANSKO BI ŠEL ZA SANACIJO OKOLJA. se pravi od pogozdovanja naprej. Glej, ni pgozodovanje samo gozd na Jelovici.... Sem lahko všteješ tudi drevorede, ozelenitve izrabljenih območij (občmočja rudnikov, kamnolomon,...)
kar se daljinskega ogrevanja tiče.... če bi sežigali komunalne odpadke in če ne bi polnili lukenj v občinskih blagajnah, bi bilo to znatno cenejše. V mislih sem imel tudi sežiganje komunalnih odpadkov, samo težave je, ker imaš vedno raznorazne civilne iniciative in optem ti tak projekt propade. Žal Jaz osebno navijam za sežig komunalnih odpadkov (še EU sredstva se lahko dobi na ta način, ker so odpadki obnovljivi vir energije), kar bi zmanjšalo odvisnost od fosilnih goriv in pocenilo ceno ogrevanja.
Alternaitve fosilnih gorivom kot take trenutno ni. Obnovljvi viri energije pa so odvisni od okolja, kjer se nahajajo (vreme (veter, sonce, voda)) in zaradi tega je njihova uporaba omejena. pa tudi ne mislim, spodpirati.
pa tud mislim, da bi morali opčasi začeti opuščati razne dajatve za obnovljive vire energije, ker so enostavno za nekatere porabnike el. energije to enormni stroški, denar pa gre za tehnologijo, ki vsega skupaj proizvede kakih 10 % vse slovenske el. energije. Daleč preplačano.
Globalno segrevanje in škodljivost človeških izpustov je lari fari, zato sem proti vsakemu obdavčevanju izpustov CO2. Dejstvo je, da se ozračje trenutno ohlaja, in ne segreva, da so v zemeljski zgodovini vedno bila nihanja temperatur in ravni CO2 in da je IPCC ena velika prevara, ki jim gre za svojo korist in za svoj mošnjiček, ki naj ga plačujemo davkoplačevalci.
Lučka Kajfež Bogataj ni baš neka referenca, le za naš denar potuje po svetu in ker bi to še naprej rada počela, prepričuje politike in davkoplačevalce, da nam grozi katastroa in da naj jim še naprej plačujemo razkošen življensjki slog.
Slovenija naj izstopi iz vseh shem, kjer se mora plačevati za izpuste CO2 in kjer niso zajete popolnoma vse države, saj sicer najeda lastno konkurenčnost in prazni žepe lastnih državljanov v tri dni.
Če primerjamo izpuste CO2 zaradi človekove dejavnosti, so v primerjavi z naravnimi izpusti iz ocenov, gnitjem rastlin, geološke dejavnosti, kot mravlja proti slonu, torej nepomembni.
Tako, kot ni dobro slepo verjeti histerikom, ki napovedujejo konec sveta zaradi globalnega segrevanja, tako ni dobro verjeti tistim, ki zanikajo kakršenkoli vpliv človeka na podnebje.
Glede na to, da večina klimatologov meni, da se ozračje segreva, ne more biti "dejstvo", da se trenutno ohlaja. Obstaja en velik kup podatkov in meritev, in iz njih je težko potegniti nedvoumno in 100% zanesljivo teorijo o tem, kaj se dogaja, in kako se bo razvijalo.
Kljub temu, da ni možno z gotovostjo trditi, da se ozračje segreva (ali ohlaja) zaradi človeka, ali pa gre za čisto naraven cikel, pa je dejstvo (pravo dejstvo), da človek pripomore k višji stopnji CO2 v ozračju. Tako na strani "proizvodnje" CO2, kot na strani odstranjevanja CO2, ko z intenzivnim krčenjem zelenih površin zmanjšuje absorbcijo CO2 iz ozračja.
Pri tem sploh ni pomembno, ali je vpliv velik, ali majhen, v primerjavi z naravnimi izpusti. Če je nek sistem v ravnovesju, ga lahko tudi majhne spremembe vržejo iz tega ravnovesja. Če imate na tehtnici na vsaki strani 50kg, bo tudi 5g prevagalo tehtnico na eno stran.
Sam sem glede na to, da ni nekih dokazov o tem, kaj in kako se dogaja mnenja, da ni smiselno vlagati ogromnih sredstev za preprečitev nečesa, kar se morda ne bo zgodilo. Me pa nekako na bazičnem nivoju moti, ko prebiram neresnice in polresnice zakrinkane v znanost.