trgovanje s kuponi in CO2 emisije
Vladi predlagam sledeče:
- izstop iz trgovanja s CO2 kuponi (emisijami) zaradi slabih rezultatov (veliko mest v Sloveniji je še vedno prekomerno onesnaženih), kuponi predstavljajo velika bremena, rezultati pa so porazni.
- namesto kuponov predlagam vladi uvedbo davka na enoto porabljenega energenta, pri čemer bi bili zajeti tako industrija, kot individualni porabniki, s tem da so enote porabljenih energentov za različne porabnike različne (npr. za individualno rabo se lahko vzame 1l ELKO, za industrijo pa ekvivalentno 100 ELKO ( mišljena je energijsko vrednsot ELKOta, pri čemer je zajeto zudi onesnaženje, ki ga ELKO proizvede) pri čemer rečemo da je 1 enota vredna 0,05€ in je vključena v maloprodajno ceno energenta. Višina davka naj bo nek kompromis med trgovcem in porabnikom, odvaja pa naj ga prodajalec - se ga vključi v ceno energenta). Gre za to, da poleg CO2 nastanejo še druge, bolj nevarne emisije (trdni delci, SOx, NOx,...), ki so znatno bolj nevarni od CO2. CO2 se res daleč najvče proizvede, a se ga delno lahko regenerira (pogozdovanje, ozelenitve neporaščenih površin, saniranje prizadetih površin celo umetna drevesa se uporabljajo ponekod po svetu)
- davek naj bo osnovan tako, da ne bo predstavljal prevelikega bremena onesnaževalcem, hkrati pa naj bo dovolj velik, da se bo lahko dejansko s tem denarjem nekaj naredilo (primer: izraba odpadne toplote v termoenergetskih objektih z namenom segrevanja individualnih kuhališč oz občisnkih/državnih objektov preko daljisnkega ogrevanja. S tem bi se zmanjšala energetska odvisnost/poraba energentov (individualna kuhališča ne bi več kupovala olja, premoga, plina,... Oz. navkljub nakupu energentov, bi se njihova poraba znižala) znižale bi se emisije, ustvarili bi nova delovna mesta in hkrati bi se stroški ogrevanja tako na individualni, kot na državni ravni znižale). Torej bi dejansko na tak način zmanjšali izpuste in denar namenjen sanaciji okolja (prej kuponi, sedaj davek) bi šel dejansko za izboljšanje kakovosti okolja.
Denar bi tako šel:
- za izgradnjo sistemov daljisnkega ogrevanja
- saniranje prizadetega okolja (s pogozdovanje, zelenimi mejani/zavesami se ustvarijo naravni filtri, na katerihse zadržuejo(adsorbirajo) tako trdni delci, kot plini (ti se delno tudi absorbirajo), preprečujese erozija in zaradi vsega tega naštetega se okolje vsaj delno sanira/popravi). S tem ko se pogozduje in ozelenijo površine se zrak čisti, CO2 se porablja, hkrati pa se ustvarja nova biomasa, katera se lahko čez čas uporabi kot vir enegije in se tako še dodatno zmanjša odvisnost od fosilnih goriv (prihranek na denarju, oz denar ne gre v tujino, ampak ostane doma, pa še delovna mesta imamo na ta način). Posledično se tudi zmanjša možnost za razne naravne nesreče/katastrofe (plazovi, drsenje,...), saj rastline dajejo strukturo/trdnosti tlem in tako se možnost nezgod znatno zmanjša.
- kasneje se lahko s temi sredstvi (ob pomoči ekosklada) poveča obseg inevsticji v tehnologije izrabe toplote (toplotne črpalke, kolektroji) in se tako še zmanjša poraba fosilnih goriv. To pomeni, da bi v naslednjih letih, desetletju zmanjšali porabo fosilnih goriv, znižali emisije, izboljašli okolje (kvaliteto) in na različnih ravneh znižali stroške ogrevanja.
- ker imamo različne vrste energentov (trdna, tekoča, plinasta) in ker te zadeve tudi različno onesanžijo okolje, bi lahko šel del sredstev tudi za razčine tehnologije čiščenja dimnih plinov, saj so te investicije velik zalogaj za investitorje, hkrati pa znatno vplivajo na izpuste, posledično pa na kakovost okolja, kjer se objekt nahaja
To je sicer zelo grob predlog in bi bilo dobro če se še kakšna "groba točka doda", tako da se zajame čim več virov onesnaženja in da se navede čim več možnosti saniranja/izbojlšave kakovosti okolja. Hkrati, pa bi se ta problem lahko in bi se tudi moral reševati individulano, saj različno onesnažena okolja (lega okola, vir onesanženja, koncentracije, možnosti saniranja,...) zahtevajo individualen pristop.
Prosim za vaša mnenja