3. 6. 2013
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
MNZ je v zvezi s to problematiko že podajal odgovore, da je sicer tehnično mogoče izvesti omejitve dostopa do interneta, vendar menimo, da je določitev vsebin, do katerih lahko javni uslužbenci lahko dostopajo med delovnim časom, večplastno vprašanje.
Popolna omejitev dostopa do storitev in vsebin na internetu vsekakor ne bi bila primerna rešitev, saj bi s tem onemogočili tudi dostop do vsebin, ki pa so povezane z delovnimi nalogami. Internet je v teh časih postal del vsakdanjega življenja, saj omogoča pridobivanje vseh vrst informacij, zato bi popolna preprečitev dostopa lahko ovirala poslovni proces.
Primernejša rešitev bi bila, da se to področje uredi z etičnim kodeksom javnih uslužbencev in določi vsebine, ki niso primerne za uporabo javnim uslužbencem med delovnim časom. Takšne skupine bi lahko bile npr. pornografija, spletne igre, igre na srečo, spletna pošta (razen uradna pošta organa, ki je tudi lahko spletna), P2P komunikacija, izmenjava datotek, socialna omrežja (razen za PR službo, marketing), forumi in podobno.
Zaradi varnostnih razlogov MNZ tehnološko že omejuje nekatere storitve na internetu, za katere menimo, da so škodljive za državno komunikacijsko omrežje HKOM in naprave ter informacijske sisteme znotraj tega omrežja, ki ga upravljamo. Tako skladno s priporočili proizvajalca opreme požarnih pregrad CheckPoint, že blokiramo vse storitve na internetu, ki so označene z visoko stopnjo tveganja. Skladno z dopisom MPJU, št. 386-2/2011/16, z dne 12. 3. 2012, ki je bil poslan organom, pa bomo v kratkem omejili tudi nekatere skupine – kategorije vsebin kot so P2P komunikacija, izmenjava datotek (file sharing) in podobne. .
Uveljavitev nadzora nad zaposlenimi skladno s prejetim predlogom državljana, št. 4505-175, bi po drugi strani predstavljal tudi velik organizacijsko tehnični problem, saj MNZ v luči varčevanja in zmanjševanja finančnih ter kadrovskih virov nima zagotovljenih virov za izvajanje te naloge. MNZ je pristojno za zagotavljanje razpoložljivih in varnih storitev, uporabniki pa so tisti, ki skladno s potrebami te storitve uporabljajo. Med njimi so tudi tiste, ki niso povezane z delovnimi nalogami. Takojšnja omejitev nekaterih priljubljenih storitev, bi kratkoročno prinesla velike dodatne obremenitve, predvsem z iskanjem neobstoječih napak v delovanju informacijskega sistema in prepričevanjem uporabnikov v sprejete varnostne odločitve.
MNZ v okviru nadzora nad delovanjem omrežja izvaja naloge zagotavljanja dostopa do storitev na internetu. Tako je možno opraviti tudi statistiko dostopov do spleta, kjer med najpogostejšimi storitvami najdemo iskalnik Google, spletno pošto in znane slovenske portale z novicami; npr. portal 24ur.com dosega okoli 4 % vsega mesečnega internetnega prometa. Poleg tega tudi opažamo porast primerov zlorabe službenega omrežja za sporne objave na spletnih forumih.
Zato bi morala vlada prioritetno sprejeti enotno varnostno politiko za vse državne organe in druge institucije, ki uporabljajo storitve centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, brez možnosti izjem. Poleg tega bi bilo vredno razmisliti tudi o ustreznem informiranju (izobraževanju) vseh javnih uslužbencev o uporabi forumov in socialnih omrežij, obnašanju na spletu, varnostnih tveganjih, ipd.