6. 6. 2013
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
V zvezi predloga ugotavljamo, da predlagatelj vladi predlaga, da se inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje nadomesti z odkupom te lastnine po ceni, kot je prijavljena v registru nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije in uporabi objekt za socialne in zdravstvene namene. Predlog se nanaša na več področij, ki jih ureja veljavna zakonodaja.
Nelegalno gradnjo in ukrepanje v zvezi s tem določa Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl.US, 120/06-odl.US, 126/07, 57/09-skl.US, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11-odl.US, 57/12; v nadaljevanju ZGO-1). Zakon določa, da se gradnja lahko začne samo na podlagi gradbenega dovoljenja, izjema so enostavni objekti. V obeh primerih je ena od bistvenih lastnosti objekta skladnost s prostorskim aktom. V kolikor objekt ni skladen s prostorskim aktom, gradbenega dovoljenja ni možno pridobiti oziroma ni dovoljeno postavljati enostavnih objektov.
ZGO-1 predvideva sankcije, če se gradnja izvaja brez gradbenega dovoljenja oziroma se ga izvaja ali uporablja v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se taka gradnja ustavi ter da se že zgrajen objekt ali del objekta v določenem roku na stroške kršitelja odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Lahko pa odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo dovoljenja v ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. V vseh primerih se z inšpekcijskimi ukrepi zasleduje cilj ustrezne gradnje v prostoru, torej tudi skladnosti objektov s prostorskimi akti preko katerih je izkazan javni interes ustrezne namenske rabe prostora in objektov v prostoru.
Nadalje predlagatelj omenja v predlogu prijavljena vrednost objekta, kar se nanaša na register nepremičnin, ki je v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnini (Uradni list RS št. 47/06, 65/07 in 79/12 – odl.US) in Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS št. 50/06, 87/11, 40/12 –ZUJF) večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije in se vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Zakon o evidentiranju med drugim določa postopek zajema podatkov o vseh stavbah v Republiki Sloveniji in podatkov o posameznikih, ki imajo v stavbi s hišno številko prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Podatki, ki se vodijo v registru nepremičnin, so tako prevzeti iz obstoječih javnih evidenc (zemljiškega katastra, katastra stavb, centralnega registra prebivalstva…) in dopolnjeni s podatki popisa nepremičnin (postopek razgrnitve in izpolnjenih vprašalnikov). Zakon v kazenskih določbah predvideva tudi sankcioniranje ter določa globe od 10.000 do 600.000 eurov zaradi neposredovanja ustreznih podatkov. Glede podatkov o nepremičninah, pridobljeni z vprašalnikom, zakon v šestem odstavku 103. člena pa določa, da se uporabijo samo za namene vzpostavitve in vodenja registra nepremičnin.
V delu se pobuda nanaša na odkup nepremičnine, pri čemer gre za nerealno ceno nepremičnine, čeprav je ta določena v registru nepremičnin. Zato se predlog nanaša na prisilen odvzem nepremičnine. Lastninska pravica je ena temeljnih pravic, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije. Država lahko samo v primeru javne koristi določi možnost razlastitve (odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini v javno korist) kot jo določa 69. člen Ustave, vendar le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. Natančneje razlastitev ureja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 (8/03 popr.), 58/03-ZZK-1, 33/07-ZPNačrt, 108/09-ZGO-1C, 79/10- odl.US, 80/10-ZUPUDPP (106/2010 popr.); v nadaljevanju ZUreP-1), ki določa, da je razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država oziroma občina že razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Nepremičnina se lahko razlasti tudi za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe izvajanja javnih služb na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega varstva. Mora pa biti javna korist izkazana v državnem prostorskem načrtu oziroma občinskem podrobnem prostorskem načrtu, vlada oziroma občinski svet pa morata s sklepom ugotoviti, da je gradnja oziroma rekonstrukcija predvidena v javno korist.
Glede na zgoraj navedeno ugotavljamo, da je pobuda predlagatelja, ki se nanaša na odkup nelegalne gradnje nesprejemljiva iz vidika ustavnega načela sorazmernosti pri poseganju v lastninsko pravico. Veljavna zakonodaja že sedaj omogoča usklajeno ustrezno ugotavljanje javne koristi preko postopkov sprejemanja prostorskih aktov ter ustrezno ukrepanje v zvezi kršitev predpisov. Zasledovan cilj v inšpekcijskih postopkih je zagotavljanje gradnje skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem in posredno z veljavnim prostorskim aktom. Že v samem postopku sprejemanja prostorskega akta se ugotavlja javni interes in sprejemljivost določenega posega v prostor. Cilj odstranitve objekta je prav v ščitenju javnega interesa iz naslova varovanja prostora kot javne dobrine. V kolikor je za objekt možno ugotoviti, da je le ta sprejemljiv v prostoru (kot je posredno predlagano v predlogu), si lahko lastnik nepremičnine sam pridobi pravico gradnje in uporabe. V kolikor pa gradnja na določenem območju ni možna, bi s s prenosom lastninske pravice nelegalnega objekta na državo, le ta postala »črnograditeljica« in posledično postala inšpekcijska zavezanka.
Glede na vse zgoraj navedeno je predlog 4503-174 neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Področje črnih gradenj in graditve objektov spada v pristojnost Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za pravosodje pa v nadaljevanju podaja svoj odgovor z vidika navezujoče se zakonodaje, ki je relevantna z vidika morebitnega vprašanja razpolaganja s premoženjem nezakonitega izvora ter vprašanja morebitnega odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega.
Možnost odvzema premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, oziroma premoženja, ki ustreza takšni koristi omogoča že veljavna kazenska zakonodaja. V skladu z določbami Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Taka korist pa se vzame z sodno odločbo, s katero je bilo ugotovljeno kaznivo dejanje (74. člen). Odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega je tako načeloma vezana na primere, ko se kazenski postopek konča s sodbo, s katero je obdolženec spoznan za krivega. V primeru t. i. kaznivih dejanj z elementi korupcije oziroma pranja denarja, pa se premoženjska korist lahko vzame tudi, če je obdolženec sicer oproščen, dokazani pa so tisti znaki navedenih kaznivih dejanj, na podlagi katerih je jasno, da premoženje izvira iz njih (498.a člen Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP).
Nadalje je bila s sprejemom Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki se je v praksi začel uporabljati dne 31. 5. 2012 (Uradni list RS, št. 91/11; v nadaljevanju ZOPNI), sprejeta tudi ustrezna materialno-pravna podlaga za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Namen zakona je preprečevanje pridobivanja, predvsem pa uporabe premoženja nezakonitega izvora in posledično zaščita gospodarske in socialne funkcije lastnine. Navedeno se zagotavlja tako, da se nezakonito pridobljeno premoženje v skladu z določenim civilnopravnim postopkom odvzame – tako tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način kakor tudi tistim, da katere je bilo tako premoženje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, pod pogojem, da so vedeli ali bi morali vedeti, da je bilo nanje preneseno premoženje, katerega izvor je nezakonit.
V primeru, da so v navedenem primeru črnih gradenj izpolnjeni pogoji po kateri od zgoraj navedenih pravnih podlag, se takšno premoženje ob izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev lahko odvzame.