24. 11. 2015
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za finance je prejelo vaš dopis glede predloga državljana, ki je bil posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si. Državljan predlaga Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), da se odloči za prihod trojke v sestavi Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije. Državljan namreč ugotavlja, da je konec leta 2011 zunanji dolg države presegel 41,6 mrd EUR ter da je obseg slabih posojil bank presegel 7 mrd EUR. Po njegovem mnenju takšna situacija ni vzdržna in se z dodatnim zadolževanje še poslabšuje. V nadaljevanju vam posredujemo odgovor v okviru pristojnosti Ministrstva za finance.
Uvodoma ugotavljamo, da je bil predlog državljana podan že pred časom in sicer 3. 4. 2013. V vmesnem času so bili v Republiki Sloveniji izvedeni številni ukrepi za izboljšanje stabilnosti v bančnem sistemu, kot ključnega pa velja omeniti Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZU KSB).
Omenjeni zakon je bil zaradi slabšajočih se razmer v bančnem sektorju v letu 2012 sprejet prav s ciljem ponovne vzpostavitve finančne stabilnosti. ZUKSB je določil možne ukrepe, ki jih vlada lahko sprejme za krepitev bank. Ukrepi se nanašajo na dokapitalizacijo, odkup tveganih postavk in njihov prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank, d.d. (v nadaljevanju: DUTB) in poroštva Republike Slovenije za obveznosti DUTB, kot tudi za posojilo v skrajni sili.
DUTB je bila ustanovljena marca 2013 kot družba v državni lasti, zakonska podlaga za njeno ustanovitev pa je podana z ZUKSB. Poslanstvo DUTB je (i) stabilizirati slovenski finančni sektor z izvajanjem ZUKSB tako, da je od sistemsko pomembnih bank prevzeta slaba sredstva, (ii) spodbujati zaupanje v finančni sistem in delovati v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja, (iii) doseči najvišjo možno unovčljivo vrednost odkupljenih sredstev, ter (iv) olajšati in spodbujati trajnostno prestrukturiranje gospodarstva v Sloveniji.
Kot predpogoj za prenos tveganih postavk na DUTB ter odobritev državne pomoči je Evropska komisija na podlagi priporočil Evropskega Sveta zahtevala neodvisni pregled kakovosti sredstev ter izvedbo stresnih testov za reprezentativni del bančnega sistema.
Proces dokapitalizacije slovenskih bank seje se začel decembra 2013 in je sedaj zaključen. V obdobju do konca leta 2014 so bile slovenske banke (NLB, NKBM, Abanka Vipa, Factor Banka, Probanka, Banka Celje) dokapitalizirane v skupni višini 3,6 mrd evrov.
Osnova za določitev zneskov dokapitalizacije konec teta 2013 so bili rezultati obremenitvenih testov na podlagi neugodnega scenarija (oziroma scenarija izrazito povečanih makroekonomskih neravnovesij) za triletno projekcijsko obdobje od 2013 do 2015. Nekoliko drugačen pristop določitve zneska dokapitalizacije se je upoštevaš pri Banki Celje. Pri izračunu kapitalske zahteve za Banko Celje je Banka Slovenije izhajata iz ugotovljenega kapitalskega primanjkljaja na podlagi obremenitvenih testov leta 2013. V skladu z »dinamičnim« pristopom je pri izračunu upoštevata realizirana dobičke v letih 2013 in 2014 (ocena) tako, da je bila izvedena dokapitalizacija v nižjem znesku, kot bi izhajal le iz obremenitvenih testov teta 2013.
V letu 2013 je DUTB s strani NLB in NKBM prejela tvegana postavke v višini 3,3 mrd EUR. V letu 2014 so bile nato na DUTB prenesene še tvegana postavke Abanke Vipa in Banke Celje v bruto vrednosti 1,5 mrd EUR ter nato v septembru 2014 še tvegana postavke s strani Factor banke in Probanka v bruto vrednosti 173 milijonov EUR. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je bil slednji prenos izveden po tržni vrednosti. Do sedaj je tako DUTB prejela tvegana postavke v bruto vrednosti 5.008 milijonov EUR. Novi prenosi tveganih postavk na DUTB v smislu izvajanja ukrepov po ZUKSB niso predvideni, razen morebitnih prenosov po tržni vrednosti.
Na podlagi ukrepov se je delež nedonosnih terjatev z 18,1% pred začetkom sanacije bančnega sistema do marca 2015 znižal na 11,4%, ob izključitvi Probanke in Factor banke v nadzorovani likvidaciji ta odstotek znaša 10%1. V letu 2014 se je obseg nedonosnih terjatev znižal za 1,1 mrd EUR. Izboljšanje kakovosti portfelja sicer ni le posledica prenosov na DUTB, ki so k temu procesu ključno prispevali, temveč tudi avtonomnega zniževanja nedonosnih terjatev kot posledica aktivnosti v bankah za njihovo zniževanje.
Glede na vse navedeno, upoštevajoč številne ukrepe, ki jih je izvedla Republika Slovenija, menimo, da prihod t.i. trojke, ki jo predlaga državljan, ni bil in tudi ne bo potreben.