Nekaznovane goljufije državljanov RS in države v igralnicah oz. casinojih po Sloveniji, DO KDAJ ?

Odziv Ministrstva za finance

V preučitev in podajo stališča smo prejeli predlog, ki je bil sporočen preko spletnega portala predlagam.vladi.si, in ki se nanaša na domnevno nekaznovano goljufanje državljanov Republike Slovenije v igralnicah po Sloveniji. Iz predloženega gradiva sta v bistvu razvidna dva predloga, in sicer se prvi nanaša na temeljit pregled delovanja vseh igralnih naprav v igralnicah in igralnih salonih v povezavi z zakonsko določenim minimalnim odstotkom vračanja za igralne naprave, ki so lahko v uporabi v igralnem salonu. Drugi predlog pa se nanaša na uvedbo davka na vsa izplačila v igralnicah, saj naj bi tuji lastniki igralnic goljufali državo in njene državljane. V nadaljevanju bomo na kratko pojasnili, zakaj menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Gradivo se nanaša na področje prirejanja iger na srečo, ki je v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo in 108/12; v nadaljnjem besedilu: ZIS) in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, medtem ko plačevanje dajatev od prirejanja iger na srečo poleg področnega zakona ureja še Zakon o davku od iger na srečo (Uradni list RS, št. 57/99 in 85/01).

V 3.b členu ZIS je določeno, da se igre na srečo lahko izvajajo le z igralno napravo, ki je skladna s predpisanimi tehničnimi in drugimi zahtevami, in če je njena skladnost ugotovljena po predpisanem postopku. Skladnost igralnih naprav s predpisanimi tehničnimi in drugimi zahtevami preverja Slovenski institut za kakovost in meroslovje, ki je pooblaščena institucija za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave. Na podlagi navedenega poročila institucije izda nadzorni organ (DURS – Posebni davčni urad) dovoljenje za uporabo igralne naprave, ki velja, dokler igralna naprava izpolnjuje vse predpisane pogoje. V zvezi z navedbami v gradivu je treba omeniti še 97. člen ZIS, ki v drugem odstavku določa, da mora biti igralni avtomat, ki je v uporabi v igralnem salonu, naravnan tako, da igralcem vrača povprečno najmanj 90 % (v gradivu se zmotno navaja 95 %) vloženega denarja. Za igralne naprave, ki so lahko v uporabi v igralnicah, minimalni odstotek vračanja ni predpisan.

Tehnične in druge zahteve za igralne naprave so določene s Pravilnikom o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti (Uradni list RS, št. 59/08, 88/09 in 37/11; v nadaljnjem besedilu: pravilnik). V zvezi z zakonsko predpisanim odstotkom vračanja pravilnik natančno določa, da mora igralna naprava vračati igralcu tisti delež vložka, ki je določen v tehnični dokumentaciji igralne naprave. Delež vračanja mora biti določljiv iz pravil igre, plačilne tabele, ki jo sestavljajo tabela dobitnih kombinacij in pripadajočih vrednosti izplačil, porazdelitve simbolov in tehnične dokumentacije igralne naprave, ki enolično določajo verjetnosti posameznih izidov igre. Pravilnik tudi določa, da lahko nadzorni organ ali koncesionar od institucije zahtevata, da opravi izredno kontrolo igralne naprave v uporabi, če obstaja utemeljen sum, da igralna naprava ne deluje tehnično brezhibno. Vsak udeleženec iger na srečo ima torej možnost, da nadzornemu organu sporoči sum glede tehnične brezhibnosti posamezne igralne naprave, ki je v uporabi v igralnici ali igralnem salonu, tovrstno prijavo pa je nadzorni organ že po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, dolžan obravnavati. Ker gradivo vsebuje le splošne navedbe o domnevnem nepravilnem delovanju vseh igralnih naprav, ki so v uporabi v igralnicah oziroma igralnih salonih, dodatno pa se navaja podatek o predpisanem minimalnem odstotku vračanja, ki ni točen, nadaljnjih postopkov ni mogoče predvideti.

Za dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici oziroma igralnem salonu mora koncesionar plačevati koncesijsko dajatev in davek od iger na srečo. Osnovo za obračun predstavlja razlika med vplačili v igro in izplačanimi dobitki (bruto prihodek od iger). Povprečna efektivna stopnja obdavčitve bruto prihodka od iger tako znaša od 32 do 38 %. Predlog o uvedbi novega davka na vsa izplačila iz naslova udeležbe v posebni igri na srečo bi torej za koncesionarje pomenil dodatno obdavčitev bruto prihodka od iger, ki je že sedaj med bolj obremenjenimi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. V kolikor pa se predlog o uvedbi novega davka na vsa izplačila nanaša na obveznost plačila davka od vsakega dobitka v igralnici v breme igralca, pa navajamo, da bi morebitna uvedba pomenila vpeljavo potrdila o dobitku, kar bi bilo z vidika preprečevanja pranja denarja lahko problematično, takšnega davka pa tudi nima nobena od primerljivih evropskih držav članic Evropske unije.

Ministrstvo za finance zato v smislu zgornjih navedb smatra, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.