6. 11. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavarovalni sistem, ki vsebuje tudi elemente solidarnosti in vzajemnosti, kar pomeni, da gre za sistem, v katerem je posameznik zavarovan za nastop določenega rizika (npr. starost, invalidnost, smrt v družini). Pravica do starostne pokojnine je primarno vezana na zavarovalni riziko starosti, to je na predpostavko, da se ob nastopu določene starosti in ob izpolnjevanju drugih z zakonom določenih pogojev, zavarovancu zagotovi materialna in socialna varnost, ker si je sam z delom ne zmore več zagotoviti. Tako sta po veljavni zakonodaji določena dva pogoja za uveljavitev starostne pokojnine, in sicer pogoj starosti ter pogoj pokojninske dobe. ZPIZ-2 tako v 27. členu določa, da je pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine starost 65 let in dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Kljub temu Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 96/12 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) ohranja določene prednosti za tiste osebe, ki so se zaposlilo relativno zgodaj in imajo dolgo pokojninsko dobo. Ker gre v večini primerov pri teh osebah za fizično bolj obremenjujoče poklice, se tudi zakonodajalec sam zaveda, da posamezna dela glede na svojo zahtevnost in naravo niso medsebojno primerljiva in zato ni primerljiva niti starost, ko oseba postane nezmožna za delo in ko se umakne iz trga dela, ne da bi bila njena pokojnina pri tem zmanjšana. Zato ZPIZ-2 tem kategorijam oseb omogoča, da se upokojijo pred dopolnitvijo starosti 65 let, in sicer tako, da ravno za te zavarovance predvideva upokojitvene pogoje, ki so v večji meri vezani na pokojninsko dobo posameznikov. Na ta način jim omogoča možnost znižanja "polne" starosti ter pridobitev pravice do starostne pokojnine brez odbitkov. Tisti, ki so začeli delati zgodaj, se tako v skladu z ZPIZ-2 lahko starostno upokojijo že pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Novi pokojninski zakon za tiste z dolgo pokojninsko dobo predvideva tudi ustrezna prehodna obdobja, v katerih se bodo upokojitveni pogoji uveljavljali postopno. Starostna upokojitev pri 60 letih in z 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, bo kot pogoj v celoti uveljavljena šele leta 2018 za moške in leta 2019 za ženske. Pojasnjujemo tudi, da se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, v primeru vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pred dopolnjenim 18. letom starosti, zniža za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti. Peti odstavek 28. člena ZPIZ-2 določa, da sta do tega znižanja upravičena tako moški kot tudi ženska, če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, in sicer se jima starostna meja v tem primeru lahko zniža maksimalno do 57 let starosti (ženske) in 58 let starosti (moški).
Potrebno je poudariti, da je določitev nižje starosti za osebe, ki so začele delati zgodaj in imajo tako relativno zgodaj dopolnjeno pokojninsko dobo, posebnost, ki je zakonodaje v tujini ne urejajo. Največ sistemov namreč določa, da mora upravičenec za pridobitev pravice do starostne pokojnine dopolniti tako imenovano vstopno starost za priznanje pravice do starostne pokojnine, to je 65 let, ker se od tu dalje v povprečju predpostavlja nezmožnost zagotavljanja sredstev z delom in kar dejansko predstavlja riziko starosti.
Glede na zapisano je torej potrebno, da vsak posamezni zavarovanec nosi del bremena staranja prebivalstva oziroma da se bremena staranja prebivalstva sorazmerno porazdelijo med posamezne skupine prebivalstva. Če na koncu povzamemo, je vezanost pogoja starosti na pridobitev pravice do pokojnine povezana s predpostavko, da je prav starost tista, ki onemogoča normalno vključitev zavarovanca v organizirano in produktivno delo, da bi si lahko sam zagotavljal socialno in materialno varnost. Pri starostnem upokojevanju gre tako za upokojevanje zaradi rizika starosti, na kar pa načeloma pokojninska doba nima vpliva, zaradi česar ni mogoče dodeliti pokojnine pred izpolnjevanjem starostnega pogoja.
V skupini Predlog izboljšav pokojninskega zakona z vidika seniorjev 55+ ( 24.02.2025) se srečujemo z vprašanji, za katera iščemo odgovore tudi z uporabo orodij umetne inteligence. Navajamo nekaj primerov:
Pokojninski zakon ZPIZ-2. Glavni problemi ChatGPT 14-03-2025
Koristi uporabe orodij umetne inteligence v procesu reševanja problemov ChatGPT 12.03.2025
Pokojninski zakon Vpliv dolžine zakona na jasnost zakona ChatGPT 08.03.2025
Nedodatkljivost pokojnine. Načela. ChatGPT 18.02.2025
eSeniorji Ekonomija dolgožive družbe ChatGPT November 2024
E-seniorji Delavnica ChatGPT 12.03.2024 Rok Trdan
Ali so za Vas ta vprašanja zanimiva? Ali bi želeli izmenjati izkušnje pri uporabi tovrstnih orodij?
Uporaba orodij umetne inteligence je zelo pomembna v procesih reševanja problemov. Lahko pomagajo zlasti pri opredelitvi problema in pri iskanju možnih rešitev. Zato lahko priporočamo, da jih pri svojem delu čim več uporabljamo. V naših prizadevanjih se držimo načel »Razmišljajmo brez okvirjev« in »Vir ustvarjalnosti je v odkrivanju problemov«.
Če Vas zanimajo spoznanja avtorjev nekaterih člankov v angleškem jeziku, Vas vabimo, da pogleda povezave na nekaj e-člankov v zadnjih mesecih (gl. spodaj).
Z lepimi pozdravi, Jože Gričar
A problem half-solved is a problem well-stated: Increasing the rate of innovation through team problem discovery. Johnathan R. Cromwell and Jean-François Harvey. Elsevier, Research Policy. Volume 54, Issue 3, April 2025.
Future of AI Research. AAAI 2025 Presidential Panel. Association for the Advancement of Artificial Intelligence (AAAI), Washington DC. 7 Mar 2025: 91.
AI agents in 2025: Expectations vs. reality. Ivan Belcic and Cole Stryker. IBM, 04 March 2025.
How Ageism Is Undermining AI Implementation. Mona Mourshed and Anika Heavener. Harvard Business Review, February 25, 2025.
Superagency in the workplace: Empowering people to unlock AI’s full potential. Hannah Mayer, Lareina Yee, Michael Chui, and Roger Roberts. Report. McKinsey & Company, January 28, 2025.
How AI can move from hype to global solutions. Maria Basso, Head, AI Applications and Impact and Cathy Li, Head, AI, Data and Metaverse; Member of the Executive Committee. World Economic Forum, Jan 21, 2025.
Solving Real-World Problems Is Key to Building Trust in AI. Lila Ibrahim JCOO of Google DeepMind. TIME, January 6, 2025.
Why 2025 is the Year Creatives Focus on the “Why” and “What” — Not the “How”. Louie Chow. Linkedin, Jan 1, 2025.
svet24.si/novice/upokojenci/pokojnina-oskrba-varstvo-obcine-1803079
www.delo.si/novice/slovenija/pokojninska-reforma-spreminjajo-se-domala-vsi-glavni-parametri
www.posavskiobzornik.si/panorama/na-zboru-krskih-upokojencev-o-aktivnostih-pa-tudi-pokojninski-reformi-106261
www.zurnal24.si/slovenija/kako-srednja-generacija-sama-sebi-koplje-pokojninsko-luknjo-438177
n1info.si/novice/slovenija/pred-pogajalci-prvi-vsebinski-sklop-nove-pokojninske-reforme/
www.rtvslo.si/slovenija/zpiz-2o-osnova-za-izracun-pokojnine-naj-bi-bilo-najboljsih-35-let/739005
n1info.si/novice/slovenija/pogajanj-o-pokojninski-reformi-kaj-predvideva-zadnji-predlog/
Tukaj bom dal en primer, ko je oseba začela z delom in prispevati v pokojninsko blagajno, stara 30 let. Delati bo moral/a do 70- etega leta starosti? Ali bo ta oseba, recimo pri 68-ih letih starosti sposobna opravlajti delo na normi, kot napr. 40 let mlajša/i, oba, pa bosta morala narediti isto normo? Naj mi nekdo razloži!
Ali je na primer pošteno, da gre ta oseba v pokoj s 30 leti delovne dobe, in dobi isto pokojnino kot nekdo, ki je delal 40 let?
Delovna doba bi tudi sicer morala predstavljati temeljni pogoj upokojevanja. Kdor je cesarju pošteno oddelal 40 let in mu dal, "kar je cesarjevega", gre zaradi mene lahko v pokoj, kadar hoče.
Recimo, da gre nekdo delat s 15. leti, in se torej upokoji pri 55.
Ni problema. Potem se naj izplačilo pokojnine preračuna na 45 let izplačevanja, in se ustrezno visok znesek izplačuje vsak mesec. S tem ima vsak zagotovljeno pokojnino do 100. leta starosti. Če kdo umre prej, se izračuna znesek, ki je "ostal" v blagajni, in se ga izplača dedičem. Če kdo živi dlje, mu pokojnino "časti" država.
Če že želimo biti pošteni......ampak, verjemite.....absolutno poštenega sistema si ne želite.....ker ni niti najmanj socialen.....