22. 5. 2013
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Obratovalni čas je bil zadnja leta pogosto predmet javnih razprav, razprav v Državnem zboru in Državnem svetu, ustavnih presoj, pa tudi preverjanja volje ljudstva na referendumu. Referendumsko vprašanje je bilo zastavljeno izredno specifično in za dejansko urejanje predmetnega področja zelo omejevalno. To se je v praksi pokazalo pri uzakonitvi referendumske volje. Togost referendumskega vprašanja ni omogočala, da bi se kljub upoštevanju volje volivcev pripravila normativna ureditev, ki bi zagotavljala ustrezno preskrbo potrošnikov tudi ob nedeljah in praznikih ter hkrati upoštevala potrebe razvoja gospodarstva.
Glede na to, da so socialni partnerji (delodajalci in sindikati) podpisali Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, v kateri so dogovorili pogoje za delo ob za delavca manj ugodnem delovnem času in tudi tarifni del, ki zagotavlja ustrezno plačilo za delo ob nedeljah in praznikih, je bila sprejeta ureditev obratovalnega časa, ki je urejena v 8. členu Zakona o trgovini. Navedeni člen določa, da trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni in njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo s področja dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa.
Obstoječa ureditev obratovalnega časa upošteva tako načelo svobodne gospodarske pobude, ker se lahko vsak posamezen trgovec odloči za obratovalni čas svoje prodajalne kot načelo pravice do pogodbene svobode, saj se omogoča, da deležniki svobodno in prostovoljno določijo medsebojna razmerja.
Na podlagi zgoraj navedenega in dejstva, da je trgovina dejavnost, ki je namenjena preskrbi potrošnikov in se mora pri tem prilagoditi razmeram v družbi, ocenjujemo, da je sedanja ureditev ustrezna, saj upošteva poleg interesov podjetnikov in interesov zaposlenih v trgovini tudi interese potrošnikov in zato sprememba zakonodaje ni potrebna.
Glede na obrazloženo menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Tak predlog daje lahko edino tisti, ki ni zaposlen (upokojenci, brezposelni ipd.) ali pa tak, ki med delom zapusti svoje delovno mesto, da gre po nakupih. Tisti, ki delamo, drugače ne pridemo do odprtih trgovin. Kaj pa prevozniki, ki vozijo non-stop in velikokrat tudi brez obveznih odmorov? Zato bi bil ta predlog smiseln za njih, da naj ne bi vozili ob sobotah ali pa vsaj ob nedeljah in praznikih, saj imajo tudi oni družine!
Jaz ne podpiram nedeljskega odprtja trgovin, ker sem tam delala: -ni več nisi plačan , nadur tudi ne plačajo in prostega dneva med tednom tudi ne dobiš, vedno je bilo vse všteto v "osnovni plači, ki je itak minimalna.
Če ljudje iz protesta - solidarnosti eno nedeljo ne bi šli v trgovino, bi jih sigurno že naslednjo nedeljo zaprli,
obratno tudi velja, če ne bi bilo odprto, bi itak vsi lahko vdržali brez nakupov do ponedeljka.
To je samo odraz današnjih časov-nečlovečnosti, dobička ...?
Da. Tudi jaz sem takega mnenja. Verjetno bi zato več kupovali med tednom ali pa celo manj nasploh in bi več denarja trošili kje drugje, recimo v druženju s prijatelji, kulturnih ustanovah, obiskih športnih prireditev in tako krepili slovenskega podjetika in samorazvoj ter samooskrbo.
lp
Za to, da delodajalci spoštujejo delovno zakonodajo bi morali skrbeti panožni sindikati. Delo ob nedeljah ni nič neobičajnega, očitno je problem v nespoštovanju delovne zakonodaje in pravic delavcev, tega pa ne bomo rešili z zaprtjem trgovin v nedeljo in zapiranjem oči pred bistvom težav.
Slovenski sindikati se borijo samo za stvari, ki usmerijo pozornost javnosti na njihove voditelje. Minimalna plača.....proti odpuščanjem.....proti fleksibilnemu trgu dela....občasne stavke, da se pokažejo še na cestah.
Skrb za njihove člane v vsakdanjih zadevah je zelo nizko na spisku prioritet.....ker to, če bodo trem trgovkam v Sparu v Beltincih (trgovina je izmišljena) uredili pošteno plačano nedeljsko delo, pač ne bo prišlo na 24ur.
Tudi to je eden od predlogov, ki se pojavi vsakih nekaj mesecev.
Najprej....število zaposlenih v trgovinah je neposredno povezano z delovnim časom trgovin. Če bo trgovina odprta 10% manj časa, bo 10% trgovk odveč....torej bezposelnih. Tudi mamice z otroki.
Potem...zakaj so mamice z otroki pomembnejše od očetov? Temu se reče diskriminacija. Ukinimo tudi železniški in avtobusni promet ob nedeljah, da bodo lahko očetje s svojimi družinami. V gostinstvu srečujemo oba spola, tudi tam ni prave potrebe, da se dela v nedeljo.
Pravzaprav, naj bo v nedeljo odprta le cerkev.
Pozdravljeni
Sedaj se iz dela v nedeljo prehaja že na diskriminacijo, med tem ko diskriminicacija obstaja "na vsakem koraku" in v samih trgovskih centrih, to nikomur ni dosti mar.
No, marsikaj lahko vodi v marsikaj, a morda je dejstvo, da bodo v vsaki izbrani okoliščini posamezniki, ki bodo v določenem segmentu bolj oškodovani kot drugi in obratno. Pravijo, naj bi v demokraciji iskali mnenje večine, a verjetno tudi na podlagi bolj smiselnih argumentov katere pa mislim, da je smiselno iskati predvsem skozi cilje v tem, kam kot družba hočemo!
V nadaljevanju tako po moje v nedeljo ni smiselno da so trgovine odprte. Smiselneje pa se mi zdi, da so odprte gostilne, cerkve itn, ki pa jih (gostilne) lastniki itaq lahko zaprejo v kolikor jih je volja.
Mislim, da je smiselno predvsem to, da bi ob nedeljah ljudje lahko imeli čas, da bi se ukvarjali s samim seboj, družino, prijatelji itn. Namreč tako zelo se poudarja pomen družine v družbi, hkrati pa v praksi očitno tega ne izvajamo do zaposlenih v trgovinah oz. očitno torej za ljudi, ki delajo v trgovinah to ne velja.
Kakšna je dodana vrednost cerkve, gostilne, restavracije, kulturne ustanove itn, v kateri se ljudje, družina srečujejo, družijo, umirijo ali veselijo ter izobražujejo s posebnimi nameni, v primerjavi z nakupovanjem v nekem trgovskem centru, ne bi diskutiral, ker je zelo odvisno od posameznika do posameznika ter njegovega namena. Mislim pa, da je ljudem vedno bolj jasno, kaj poudarja eno in kaj drugo. Mnogo ponude in storitev ni zares nujno, da so tudi v nedeljo.
To, da bi bilo 10% manj zaposlenih v trgovinah, najprej ni nujno da sploh drži, med rugim tudi zato, ker bi se ljudje, ki sicer pridejo v nedeljo v večji meri pojavili med tednom in bi trgovna več zaposlenih potrebovala med tednom; kot drugo pa tudi ne pomeni, da se ne bi zaposleni zaposlili kje drugje, odprli nove manjše lokalne trgovinice, da zaspoleni ne bi dobili enakega plačila za delo, če ob nedeljah ne bi delali, kot tudi ne pomeni, da si mnogi zaposleni v trgovinah želijo delati ob nedeljah. Namreč potemtakem naj bi po vaše še tako nemogoče poklice odbržali zgolj samo zato, da ne bi izgubili delovnih mest oz. da ne bi bilo še več brezposlenih.
Vprašam se torej kje so meje? Vse zato da ne bi bilo brezposlenosti, med tem, ko je očitno, da se kot družba nismo primerno lotili zadeve! Torej ustvarimo nedeljo in praznike za dan kot so vsi drugi. Usmerimo se potrošniško in ne imejo dneva, v katerem bi se kot družba usmerjali na način podpiranja družine in odnosov znotraj nje, kot najpomembnejšega segmenta družbe, ki ima močne posledice na celotno družbo.
Med tem megamarketi rastejo kot gobe po dežju, na najboljih zemljiščih, ljudje pa so izgleda vedno bolj udtujeni med seboj in ne samooskrbni. - V tem sem mnenja, da je prav to ena izmed posledic in razlog, da je vedno več brezposelnih, a manj srečnih, veselih, zdravih ljudi z veliko idej o tem, kako izboljšati lastno življenje v skupnosti, saj se njihovo socialno, družbeno in fizično življenje, vedno bolj sožuje predvsem na službo in tako postajajo družbeno-kulturno asocialni.
Zdrava prihodnost je drugje!
Torej ljudje sedaj delajo ob nedeljah, pa je kljub temu še vedno veliko brezposlenih. Ob tem imamo največ megamarketov na prebivalca v EU. Ali zares potrebujemo še več poudarka v tem? Mar res potrebujemo še več ljudi, ki delajo za tekočim trakom in se manj posvečajo samemu sebi, družini, odnosom, kulturi ter okolju, idejam in iskanju zdravih rešitev? No, jaz mislim da ne. Torej morajo obstajati drugačne rešitve in drugačni načini ter drugačne smeri od obstoječega mainstreama (utečenosti). Potrošniška mislenost nas očitno ni pripeljala na zdrav tir, nas pa je vsaj deloma do spoznanja, da je potrebno razmišljati drugače. Torej odločno za podporo predlogu!
lp
Nekoliko ste zgrešili bistvo mojega posta.
Prvo bistvo je, da je argument, da v trgovinah delajo večinoma ženske, ki bi rade bile z družinami, diskriminatoren.
Drugo bistvo ni v tem, da bi se ohranjala nepotrebna delovna mesta, ampak v tem, da bi s tem določenemu odstotku žensk (katere želi predlog zaščititi) odvzeli službo. Če delodajalci ta delovna mesta potrebujejo, potem očitno niso nepotrebna. Res je, da odstotek presežne delovne sile ne bi bil enak odstotku skrajšanja delovnega časa, nedvomno pa se odpuščanju ne bi mogli izogniti. Ponovnega pojala manjših trgovinic ni za pričakovati, ker tudi propadle niso zaradi nedeljskega odpiralnega časa.
Tretje bistvo pa je, da so nujno potrebne le najbolj osnovne stvari....nemotena oskrba z elektriko in vodo, nujna medicinska pomoč, dežurni gasilec in policist. Če gremo prepovedovat nedeljsko delo, ga dajmo prepovedati za VSE nenujne stvari.
Sam izjemno redko zahajam v trgovino ob nedeljah.....morda v povprečju 1x ali 2x letno....sem pa zagovornik ekonomske svobode. Dejstvo je, da trgovine ne bi bile odprte v nedeljo, če ob nedeljah ne bi bilo kupcev, in če ne bi bilo dovolj prometa, da se pokrijejo tudi višji obratovalni stroški ob nedeljah.
Edino, kar opažam na tem področju je problem pri minimalnih plačah....torej, prodajalka, ki ima plačo manjšo od minimalne, ne bo dobila nedeljskega dela plačanega več....ker se bo s tem zgolj zmanjšak dodatek do minimalne plače.....ta problem pa je enostavno rešljiv tako, da se dodatki za nedeljsko (in nočno, če smo že pri tem) delo obračunajo po tem, ko je minimalna plača že dosežena.
Pozdravljeni
Mislim da ni poanta v tem ali so ženske ali moški, temveč to, da sploh ob nedeljah delajo. Torej kolikor jaz razumem, govorimo o tem.
Morda bi nekaj več ljudi ostalo brez služb, morda ne. Ponovno pa vprašam, kje so torej meje?
Naj torej odpremo vse trgovine 24/365? Bi želeli imeti partnerko, ki dela v treh izmenah 365 dni v letu in biti sosed megamarketu z velik hrupnim parkiriščem? Bi želeli, da se vaši otroci zatekajo pred vhod velike trgovine rajši kot na igrišče, v gozd, knjižnico itn? Namreč to se žal dogaja.
Tega ne vem, kaj bi bilo in kaj bi se lahko razvilo v kolikor trgovine ob nedeljah ne bi bile odprte. Lahko zgolj ugibam. Dobri potenciali spremembe obstajajo.
Mnenja sem, da so bile male manjše privatne trgovinice, ki so propadle zaradi megamarketov, njihove ponudbe in prevzemom monopola nad nekim okolišem.
Mar res "vsaka" vas potrebuje en velik spar, hofer, lidl, tuš, eurospin in še boljšega soseda? Mar ne bi bilo bolje graditi parke, sejati drevesa, imeti vrtove, igrišča za mlade, kulturno-izobraževalne ustanove, lokalne majhne trgovinice in zaposliti ljudi v lokalne projekte, ki ponujajo lokalno hrano, lokalne izdelke, lokalne storitve itn?
Tretje - Po moje ni smiselno razumeti zadeve črno-belo, češ ali zapreti vse nedeljske dejavnosti ali pa nobene. Mislim, da je razlika ali je odprt megamarket ali pa neka kulturno-športna ustanova vseeno lahko precejšnja. Odvisno od namena obiska ter dodatne ponudbe.
Pomemben se mi odgovor o tem ali naj se dela ob nedeljah ali ne, najprej tistih, ki zares delajo ob nedeljah. Ali je to predvsem delo prek sindikatov?
Mislim da je dobro, če človek vidi potenciale v spremembi in ne gleda samo negativnosti zaradi katerih ga je spremembe strah in se tako zateka v obdržanje okoliščin, ki nimajo preveč zdravega učinka. Mislim da se vlaganje v človeku bolj kvalitetno življenje in porabljen čas ter sredstva, zelo pogosto in tudi kmalu pozitivno obrestujejo.
Strinjam. Če bi bile vse trgovine vedno odprte, bi nekatere prav tako imele tudi kupce vedno, a menim, da to ni merilo kateremu bi se bilo vredno prilagajati, temveč kot sem omenil, se mi zdi smiselno, da se prilagajamo predvsem merilu tega, kam kot družba hočemo!
- Ali hočemo imeti bolj svobodne ljudi, ki imajo več časa za preživljanje z družino, naravo, v druženju, družbo, ki usmerja energijo v okolje, odnose, kvaliteto ali pa obratno - ljudi, ki so primorani celotno svoje življenje in odnose prilagajati predvsem službi in so zato deloma odrinjeni od družine, čeprav to ne bi bilo potrebno.
Ker sem laik na tem področju imam še en pomislek, namreč kdo so največkrat lastniki megamarketov? So to slovenska podjetja? Kam se prenaša kapital teh trgovin, v tujino? Če je odgovor pritrdilen se vprašam ali ne bi bilo bolje imeti veliko manjših lokalnih trgovinic, ki jih vodijo slovenci in tako vlagati v slovenskega podjetnika, ki sodeluje z lokalnim pridelovalcem hrane itn?
nekaj statističnih podatkov: www.stat.si/novica_prikazi.aspx
lp in hvala za debato
V predlogu je zelo konkretno izpostavljeno, da so v trgovinah zaposlene pretežno ženske, in da bi matere morale imeti možnost vikende preživeti z družino. Zato sem se "obesil" na vprašanje spola.
Vam, ki niste življenjsko odvisni od dela v trgovini, je lahko reči, da bi "nekaj ljudi pač izgubilo službo". Tisti, ki bi zaradi tega postali brezposelni, verjetno drugače gledajo na to. Dvomim, da bi katera od teh prodajalk rekla "super, zdaj pa sem lahko cel vikend z družino".
Kar se tiče malih trgovninic....propadle so, ker cenovno niso bile konkurenčne večjim trgovinam. Ste pripravljeni plačati 10-20% več za vaše nakupe v trgovini? Če ste, potem pripadate izraziti manjšini.....če bi bilo takšnih ljudi več, potem bi še zmeraj imeli majhne trgovinice.
Kar se tiče lastništva trgovin, pa je meni popolnoma vseeno......država bo davek na dobiček v vsakem primeru pobrala (če dobiček obstaja), jaz pa ne bom občutil nobene razlike, če bo šel preostali zaslužek v žep Mirka Tuša, Guntherja Spara, Julesa Leclerca ali Giacoma Eurospina.
David ti si 100% delavec v državni upravi ali pa nasploh nimaš delavnih izkušen! Z delom v nedeljo ne dobi nihče službe in tudi z ukinitvijo le tega je nihče nebi izgubil le delavci bi imeli man nadur pa tudi plačilo ni za nedelje kaj večje! Delavci imajo z dvema oddelanima nedeljama v mesecu osnovno plačo! Me zanima če bi bil ti pripravljen delat v trgovini
Če so nadure sedaj, bi bile tudi potem, pač ob manjšem številu zaposlenih.
Ob odprtju trgovine se izračuna potrebno število zaposlenih. Če je potrebno vneki trgovini delati vsak teden 1000 ur, bo izračun pokazal večje število zaposlenih, kot če bo potrebnih 950 ur. Če bodo pri izračunu upoštevali 5 nadur na zaposlenega, jih bodo upoštevali v enem in drugem primeru.
Ta preprosta logika je manda jasna vsem....tudi nam, ki smo 100% v javnem sektorju ali brezposelni.
Pozdravljeni
Kje so meje? Dopustimo 24/365?
Torej dajmo vsi delati 24 ur dnevno, 365 dni v letu, ker naj bi po vaše veljalo za vse ali nikogar.
Dvomite v to, da bi bili prodajalci veseli nedelje oz. nedeljskega ne dela, med tem zame to ni sploh bistveno vprašanje. Nezadovoljen prodajalec zaradi nedeljskega ne dela je lahko zgolj posledično, zaradi obstoječih nepravičnih okoliščin. Namreč v kolikor za normalni delavnik (brez nedelje) prodajalec ne bi dobi primernega plačila, ni krivo nedeljsko nedelo, temveč druge okoliščine in je tako potrebno urediti te, ne pa na prodajalce in zaposlene v trgovini vedno bolj pritiskati.
Namreč če tajnica za delo 40 ali 48 ur na teden dobi osnovno plačo, bi jo moral tudi prodajalec, brez da mu je za to potrebno delati tudi ob nedeljah. Torej je v primeru, da morajo prodajalci delati ob nedeljah za isto plačo kot nekdo, ki ne dela ob nedeljah, do njih diskriminatorno.
Kot sem povedal, mislim, da bi bilo smiselno vprašati njih, njihove sindikate...
To, da bi bila hrana dražja v kolikor ne bi bilo megamarketov, temveč veliko manjših trgovinic, gre ponovno za vaše ugibanje. Ponudnik se vedno do ene mere prilagaja kupcu in obratno, še posebej če celotna proizvodnja in prodaja dogaja na lokalnem nivoju, se cene še bolj oblikujejo glede skupnost povpraševanja in proizvodnje oz. pridelave. Hkrati, če bi imeli več lokalnih manjših trgovinic in bi več ljudi pridelovalo lastno hrano ter imeli višek te, bi jo lahko prodajali v teh trgovinicah. Hrana bi bila slovenska, bolj kvalitetna, hkrati pa bi se zaradi povečane lokalne konkurence tudi cena znižala. Tako kot se to že dogaja. V kolikor pa dajemo denar, energijo tujim korporacijam in multinacionalkam in smo od njih odvisni, ter nam cene diktirajo kot jim paše, pa to ni dolgoročna rešitev in vodi v obstoječe stanje ter ga poglablja.
Slovenija menda pretežno kupuje najslabšo hrano na padski tržnici, pa nekateri ljudje kljub tudi te hrane v megamarketih ne morejo kupovati, ker jim je predraga. Torej to ni rešitev!
Sicer pa prav takšni strahovi, ki jih navajate, ki imajo morda izvor v pomanjkanju vizije, preprečujejo zdrav trajnosten razvoj. Tako se obesimo na ceno enega "bureka", med tem pa se ne zavedamo, da sestavin zanj ne pridelamo doma, temveč jih pridelajo drugje ali pa jih pridelajo celo iz naše lastne izvozne sestavine, katero potem kupimo nazaj v obliki izdelka za dosti višjo ceno. Naj bomo po vaše (torej kratkoročno) vseeno veseli, ker imamo "poceni burek", čeprav cene zanj dvigujejo in postavljajo drugi? Verjetno se tudi vi zavedate, da dolgoročno tako ne more iti kajne.
Torej kaj pravim - da obstoječi način ni najboljši način, saj dolgoročno ne obstane. Je podvržen logiki kapitala. Kapital pa že v osnovi ne deluje v interesu večine, kar pomeni, da ni dolgoročen.
Prav tako kot ni dosti smiselno obdržati ekološko sporno tovarno samo zato, da bomo obdržali nekaj delovnih mest, saj takšna tovarna nima doloročne perspektive in zaradi okoljskih uredb zahteva vedno več vlaganja kapitala za sanacije, vračanje dolgov, odpravljanje škode na okolju itn, kar ima mnogo večje posledice za celotno družbo, kot pa izguba nekaj delovnih mest. Torej zadeva ni črno-bela. Če bomo nova delovna mesta ustvarjali v panogah, ki so trajnostno naravnane, bo več tudi delovnih mest, saj ima trajnostno naravnana branža že osnovni večjo in daljšo možnost obstoja, kot pa okolju neprijazna oz. netrajnostno naravnana.
Po moje se v zadnjem odstavku precej motite. Na primer, če gre denar v roke tujcu, ki ima 20 megamarketov, ki kupuje izdelke iz vsepovsod po svetu in še najmanj iz slovenije, ali pa bi šel v roke 200 malim podjetnikom z majhnimi lokalnimi trgovinicami, ki bodo kupovali izdelke predvsem v lokalni proizvodnji zaradi nižje cene transporta itn, je to zelo velika razlika, predvsem za dolgoročni razvoj posameznega območja in celotne države. Slednji naj bi pomenil tudi bolj zdrav način razvoja, po katerem se zgleduje vse več trajnostno razmišljajočih se skupnosti in način po katerem bi se bilo po moje vredno zgledovati.
Veliki objekti v prostoru ne samo kazijo prostor, temveč tudi vplivajo na življenje v okolju, med tem, ko ga majhne trgovinice lahko tudi bogatijo, če so primerno vmeščene v prostor. Slabosti blazne količine megamarketov je torej veliko, nedvomno pa tudi prednosti.
lp
Pozdravljeni
Ugibate. Naj ugibam še jaz:
Če so nadure sedaj, ni nujno da bi bile potem, saj se trg in potrebe in navade spreminjajo oz. jih lahko spreminjamo. Od nas samih je odvisno. Skozi mnoge panoge se to konstantno dokazuje. Dandanes nekateri delajo nadure še v nedeljo ali pa celo nedeljske in praznične nadure.
Dokler trgovine ob nedeljah niso bile odprte, preprosto ob nedeljah nismo kupovali. Smo pa zato več ob sobotah in so imeli ponekod v sobotah zaposlenih več ljudi.
Če bi bilo manj megamarketov, bi se več ljudi zaposlilo v manjših trgovinicah, kar bi morda prineslo še dosti več delavnih mest v dosti večjem povezovanju z lokalno skupnostjo in njenimi proizvajalci. Posledično bi se lahko razširjal tudi turizem, ki bi k ponudbi dodal tudi ponudbo z lokalnimi trgovinicami v katerih bi se trgovci zaposlili.
Logičen zaključek, ki ste ga podali je zgolj logika, ki velja za določene okvirje. Če okvirje spemenimo, se tudi logika lahko spremeni.
lp
In kako boste dosegli, da bo manj megamarketov? Jih boste prepovedali?
Če se ukine nedeljsko delo za trgovine, bodo megamarketi ostali.....v enakem številu.....in vaših majhnih trgovinic še zmeraj ne bo....
Pozdravljeni
Počasi, poanta niso megamarketi temveč ljudje.
Morda megamarketov še nekaj časa ne bo manj, bo pa morda vedno manj kupne moči v njih, kar se ponekod že dogaja, ker ljudje začenjajo vedno več hrane pridelovati sami, jo kupovati od lokalnih pridelovalcev, se med seboj povezovati itn. Dodana vrednost tega je mnogo večja kot pa v medbetonskem nakupovanju. Tega bi bilo lahko dosti več, če bi se tako usmerili. To pa je naloga tudi nas potrošnikov. Vsak nakup, vsaka odločitev komu in za kaj damo svojo energijo, denar ima posledice. Žalostno je, da človek nima druge izbire, kot da še tisto malo energije ki jo ima, mora nameniti za nizko kvalitetno hrano pripeljano v slovenijo iz bogsigavedi kje, ker je pač najcenejša ponujena možnost (kar ne pomeni da je tudi dejansko). Tudi zato razlog zakaj bolj lokalno proizvajati.
Da, a gre za to, da ne dajemo toliko vsega megamarketom in tujim lastnikom, temveč se usmerimo v lastno trajnostno proizvodnjo na lokalni ravni. V tem je dolgoročen potencial in v tem bo tudi veliko več delovnih mest, kot pa v avtomatiziranih megamarketih.
Na energetskem področju, v gozdarstu, pridelavi in predelavi hrane v povezovanju z drugimi panogami, kot je recimo turizem in gostinstvo, bi se verjetno da bilo smiselno usmeriti na lokalno raven ter oživljati lokalni razvoj.
Nekoč smo ljudje večinona kupovali na tržnicah in pridelovalcih samih. Sadje pri sadjarju, solato pri zelenjavarju, mleko pri mlekarju, kruh pri peku itn... odnos med ljudmi je bil drugačen, spoštovanje hrane je bilo večje, delovala je notranja in lokalna pridelava. Razvoj industrijskega socializma je prinesel spremembe, a jih je nekako vseeno držal na povodcu. V kapitalizmu ta povodec drži lastnik kapitala, to pa kot vidimo ustvarja odvisnost in sodobno suženjstvo narodov. Tako se tukaj pogovarjamo o tem, ali naj se v nedel(j)o dela ali ne, češ, kot da je to nekaj samoumevnega. Ob tem podajmo še predlog vladi, da nedeljo preimenujemo v deljo - dan za delo.
Kaj torej sledi, bomo zaposlili več ljudim ker bomo delali 24/365, nakar se bo lastnik trgovine spomnil, da pa bi namesto delavcev namestil sodobne elektronske naprave, ki bi nadomestile človeka in bi odpustil vse zaposlene, razen dežurnega vzdrževalca, ki bi ga potreboval enkrat letno in varnostnika s tremi končanimi fakultetami, ki bi v večini presedel v nadzorni kabini pred kamerami?
Torej neke omejite do kdaj in kje človeka izkoriščati, se vseeno zdi smiselno sprejeti. Predvsem pa delovati v smeri tega, da gremo tja, kamor kot družba resnično hočemo. Tako za začetek v nedeljo zaprimo trgovine, se rajši posvetimo samemu sebi, ljudem, družini in prijateljem, v naravi, s katerimi se bomo pogovarjali o tem, kam hočemo, kam gremo, kaj želimo in kaj bi bilo smiselno storiti, da nam bo vsem skupaj bolje.
lp
Pozdravljeni
Vsekakor ZA.
Človek ponekod postaja vrednota na nivoju izdelka na tekočem traku, tako kot so žal mnoge živali že stoletja.
Nedelja ni samo čas za počitek, morda ne delo in ukvarjanje s tistim kar si kot posamezniki želimo in morda potrebujemo, temveč tudi dan, ko se lahko med seboj srečujejo ljudje, ki se sicer med tednom ne morejo. Ča za družino, planirano skupno življenje, druženje itn.
Kulturna in družbena asocializacija, ki nastaja tudi na podlagi prenašanja odnosov predvsem na odnose znotraj podjetja ali delovnega okolja ter tudi zato posledično na televizijske zaslone, mislim da na splošno za družbo ni zdrava. Obratno pa več povezovanja med ljudmi lahko povzroči več družbeno-koristnih idej in večji samorazvoj posameznika. Zato mislim, da bi nedelje nujno morale biti dela proste; razen nujnih služb.
lp
KER SEM SAM V BOJU ZA BOL SOCIALNO DRUŽBO BOM TA PREDLOG PODPRL! PRODAJALCI IN PRODAJALKE SPADAJO MED SLABŠE PLAČANE POKLICE (VEČINA JIH JE NA MINIMALNI PLAČI) IN MED BOL IZKORIŠČENE DELAVCE IN ČE TI ŽVISOKO PLAČANI DIREKTORJI NE DELAJO V NEDELJO POTEM SO PA TUDI NIZKOPLAČANI DELAVCI LAHKO PROSTI! NIKOLI NEBI SMELI DOVOLIT DA BI LAHKO KAPITAL ZMAGAL NAD ČLOVEŠKIMI DONOSI TUKAJ PA SMO! V TRGOVINAH SE DELAJO TUDI POPOLDANSKE URE IN ČE SO OTROCI DOPOLDAN V ŠOLI STARŠI PA DELAJO POPOLDAN IN ŠE NEDELJE TO POMENI DA SVOJIH OTROK NE VIDIJO CEL TEDEN IN TAKŠNA STA DVA TEDNA NA MESEC! V NEDELJO BI MORALE OBRATOVAT SAMO DEŽURNE SLUŽBE (POLICIJA, GASILCI, DEŽURNO ZRAVSTVO...) NE PA VSE KOT MED TEDNOM!
Malo osnovne kulture ne bi škodilo.....pisanje z velikimi črkami je enakovredno kričanju v glasovni komunikaciji.
Predlagam, da trg določa način dela in odpiralni čas trgovin.....ta populističen način odpiralnih časov trgovin v nedeljo nima nobene veze z zaposlenimi....bi ga pa seveda imel, če bi predlagali pošteno zakonito urno postavko zaposlenih za delo v nedeljo ne samo v trgovini temveč še kje drugje....v nedeljo niso odprte samo trgovine...
Pozdravljeni
Če se vprašamo kdo stoji za trgom, kapitalom, mislim, da postane zadeva malce bolj jasna. "Trg" oziroma tisto kar trg določa in upravlja, je med drugim določilo tudi to, da smo ljudje močno negativno vplivali na okolje, kot tudi na nehumano izkoriščanje živih bitij, ki je pod vsako kritično mero zdrave pameti.
Za to, da ima oseba ki je zaposlena recimo v neki trgovini primerno plačo, ne potrebuje delati v nedeljo, temveč je smiselno urediti druge okoliščine, da bo plačana primerljivo tistim, ki delajo samo med tednom.Torej menim, da nedeljskega dela ni smisleno uporabljati kot izgovor temu, da se ne uredi, da so ljudje plačani za delo, ki ga opravljajo dovolj in primerljivo.
lp
spoštovana gospa Marija takoj bi se podpisal pod ta predlog, ampak kaj ko kapitalisti ne gledajo več na mamice z otroki ampak samo na čim večje zaslužke!