22. 5. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Drugi odstavek 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Prvi odstavek 127. člena ZDR-1 določa, da se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ob tem pojasnjujemo, da je višina osnovne plače za posamezna delovna mesta pri delodajalcu odvisna od plačnega sistema delodajalca, ne sme pa biti nižja od izhodiščne plače (najnižje osnovne plače), ki jo za delovna mesta posameznega tarifnega razreda določajo kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca.
V skladu z določbo prvega odstavka 126. člena ZDR-1 mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/2010, v nadaljevanju ZminP) določa znesek minimalne plače, ki ga mora delodajalec izplačati delavcu tudi v primerih, ko bi imel delavec po določilih kolektivne pogodbe nižjo plačo, in sicer v prvem odstavku 2. člena določa, da ima delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela polni delovni čas, pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene s tem zakonom. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2013 dalje znaša 783,66 evrov (bruto).
V zvezi z navedenim še pojasnjujemo, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja ZDR-1, in sicer osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa. V minimalno plačo tudi nikakor ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
V zvezi z izpostavljeno problematiko velja dodati, da se delavec, ki mu delodajalec izplačuje plačo, ki ne dosega zneska minimalne plače, lahko obrne na inšpekcijo za delo. Delodajalec mora, kot že rečeno, v skladu z določbo prvega odstavka 126. člena ZDR-1 pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca, v nasprotnem primeru stori prekršek, za katerega inšpektor za delo izreče globo na podlagi 217. člena ZDR-1.