7. 5. 2013
Odziv Ministrstva za pravosodje
V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj na Ministrstvu za pravosodje menimo, da je sankcioniranje plagiatorstva ustrezno urejeno že v veljavnih predpisih in posledično dopolnitev Kazenskega zakonika (KZ-1) z novim kaznivim dejanjem ni potrebna.
V skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika je plagiat kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, plagiator pa kdor prepiše, prevzame tuje delo in ga objavi, prikaže kot lastno.
Že Ustava Republike Slovenije (URS) v poglavju Človekove pravice in temeljne svoboščine, v 60. členu, določa, da je zagotovljeno varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. V skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni z zakonom določeno drugače. V skladu z ZASP je avtorska pravica enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja).
V KZ-1 že obstajata kaznivi dejanji Kršitev moralnih avtorskih pravic (147. člen) in Kršitev materialnih avtorskih pravic (148. člen). V primeru prepisovanja oziroma neustreznega označevanja virov v diplomski, magistrski ali doktorski nalogi gre torej lahko tudi za storitev kaznivega dejanja kršitve moralnih avtorskih pravic po 147. členu KZ-1, kjer je določeno da se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta kdor s svojim imenom ali imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del ali dovoli to storiti.
Ker se pregon kaznivega dejanja po 147. členu KZ-1 začne na predlog, mora predlog za pregon podati oškodovanec, torej avtor, katerega moralna avtorska pravica je bila kršena. Menimo, da je začetek pregona kaznivega dejanja kršitve moralnih avtorskih pravic na predlog oškodovanca, glede na dejstvo da v skladu z ZASP moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela, ustrezna rešitev.
V zvezi s posledicami ugotovitve plagiatorstva, morebitnega odvzema strokovnega oziroma znanstvenega naziva in morebitne kazenske obsodbe zaradi kršitve 147. člena KZ-1 na položaj funkcionarjev in javnih uslužbencev pa pojasnjujemo, da so v takem primeru posledice na njihov službeni položaj odvisne od zahtev, ki jih predpisi določajo za zasedbo določene funkcije ali delovnega mesta.
Sem za, vendar pa nastane problem, da ljudje nimajo časa pisati zaključnih nalog (sem sodijo diplomske, magistrske, doktorske in druge naloge), kar pomeni, da marsikdo ne bo opravil študija... Tudi to je ok, saj imamo diplomantov že itak preveč.
Ma, diplomske naloge so itak brez veze.....dokaz, da znamo vzeti 20 knjig, in iz vsake povzeti za 3 strani gradiva.
Študij do vključno VII. stopnje se naj zaključi z opravljenim zadnjim izpitom.
Za magisterij pa se naj zahteva neko avtorsko delo z dodano vrednostjo, ne pa zgolj povzemanje že napisanega. Magister znanosti bi moral biti sposoben ugotoviti nekaj novega.....drugače ni nič boljši od uni.dipl.
Takoj sem kliknil ZA. Problem nastane, ker ima velika večina oseb v JS, tudi upokojencev, nekdaj zaposlenih v JS ali LU ponarejene dokumente, plagiate, kupljene dokumente, opravljene magistrska in doktorska dela v eksotičnih mestih, Bg, Sk, NS, Priština, itd. ali pa celo 6-9 mesečne Kumrovec tečaje, s katerimi so nekdanji "avantgadri" omogočili višjo stopnjo izobrazbe. Če se v to nekdo zapiči bo prej nova revolucija kot kakšna sprememba.
Za kaznivo dejanje je potrebno dokazati naklep.
Za plaigiatostvo so pa sokrivi tudi mentorji, ki ne preberejo del in prizvajajo instant diplomante, magistre...s tem pa jemljejo ugled tudi šolski ustanovi kjer delajo.
Ne bo držalo, naklep ni pogoj za obsodbo za kaznivo dejanje.
Že imena nekaterih kaznivih dejanj nakazujejo, da naklepa pri njih ne more biti (recimo Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti), prav tako KZ pri veliko kaznivih dejanjih predvideva milejše kazni, če dejanje ni bilo naklepno.
Sicer pa, če prepišem 3 strani iz neke knjige, sem to vsekakor storil naklepno.....
Vcasih se nevede nekaj prepise, odvisno z kaksnim namenom in obsegom se nekaj prepise, sicer pa itak vsi kopiramo drug od drugega, saj znanje je treba deliti ne pa zahtevati avtorske pravice zanj,
Sem bil prepričan, da je to že sedaj kaznivo.
Menim, da bi bila najustreznejša ustanova, za ugotavljanje plagiatorstva na novo ustanovljena komisija pri SAZU. Le ta bi morala biti sestavljena iz nesporno vrhunskih strokovnjakov, kar zadeva sporno diplomo, magisterij ali doktorat. Mislim tudi, da univerza oziroma fakulteta, kjer je nekdo diplomiral, nikakor ni neodvisna ustanova za ugotavljanje plagiata . Vsekakor pa mora biti ustrezno kaznovan tako tisti, ki mu je plagiat dokazan, kakor tudi njegov mentor. Saj je to nedopustno, da mentor ni kriv nič, saj mora tisti , ki piše bodisi diplomo, magisterij ali doktorat delati po navodilih mentorja. Tako bi po eni strani prisilili mentorje, da opravljajo bolj kakovostno svoje delo in hkrati zmanjšali število magistrov in doktorjev znanosti, ki so se zadnjih 20 let razmnožili kot gobe po dežju, od njih pa država in državljani ne čutimo nobene koristi.
Če ste kdaj delal diplomo boste vedl kak je to ena zbirokratiziriana zadeva. Polno enih citatov in vsega, vse sklicevanje je takorekoč na tuje predhodno znanje drugih razen če si v kakšni tehnični branži. In ene 20% pa dejansko še sam kako ugotovitev dodaš in pa predvsem svoj komentar ki mora biti popolnoma olupljen vsega odvečnega. in kljub temu mora biti toliko in toliko strani da sploh zgleda kolikor toliko normalno čeprav bi celo diplomsko lahko v nekaj stavkih napisal.
Glej razumem da če si en hoče lastit in okoristit z delom nekoga drugega da je to plagiat. Ampak v računalniški dobi če pride to prepira kdo se je prej kaj spomnil je zelo enostavno z programom preveriti kdo je prej raziskavo, publikacijo, knjigo objavil ali diplomo napisal.
Če bo kdo imel finančne koristi od tega se mu bo z lahkoto ugotovil da se je šel okoriščat. Ampak navadn človk k pa hoče sam met poklic pa k je nekje izpustil citat ali navedbo o povzetju ali pač ni natančno navedel literature(da jo je samo na koncu napisal literaturo). Oprosti ampak tak človek si ne zasluži da se mu reče plagiator. Zdej se bo za najmanjše napake jemalo kot da je pisatelj diplomske največji kriminalec. namesto na kvaliteti bo poudarek na birokriteti. Nesmisel.
Le zakaj imamo mentorja in zagovore pred komisijo? Morda se je smiselno vprašati kaj je narobe z našim šolstvom ali morda kako daleč si upa politika in kako daleč sploh sme?
Pri starejših diplomah težko kaj očitamo mentorju in komisiji.....preprosto ni bilo možno od njih pričakovati, da bodo v neskončni množici razpoložljive literature prepoznali plagiatorstvo posameznega diplomskega dela.
Danes, ko to primerjavo lahko naredi računalnik, je seveda situacija drugačna.....
Menim, da je uvrstitev takšnega početja med kazniva dejanja nekoliko pretirana.
Vsi namreč vemo, da je predvsem pri družboslovnih smereh diplomska naloga večinoma zbir navedb iz razne literature. Verjamem, da niso tako redki primeri, ko študent zaradi površnosti ne citira pravilno prav vseh stvari, ki jih je pobral iz drugih virov. Da bi zaradi takšne stvari bil po uradni dolžnosti obravnavan na sodišču, in obsojen kaznivega dejanja, in posledično dobil kartoteko, se mi zdi pretirano.
Za ugled morajo poskrbeti visokošolske ustanove same. To, da takšne stvari odkrivajo novinarji, se mi zdi sramota za naše univerze. Če ima navaden novinar možnost ugotoviti, da določeno diplomsko delo ne zadostuje kriterijem avtorskega dela, potem bi to morali na neki fakulteti še toliko hitreje ugotoviti preden sploh pride do zagovora diplomskega dela.
Počasi se tudi pri nas v zasebnem sektorju uveljavlja ugled posameznih visokošolskih ustanov. In posledično bodo morale ustanove biti zmeraj bolj pozorne na svoj ugled. Že sedaj ima diploma ljubljanske ali mariborske univerze večjo težo, kot tiste z zasebnih ustanov....ker pač vsi vemo, kako "težko" je diplomirati na takšni zasebni ustanovi.
Seveda le v zasebnem sektorju....javni sektor je pri nas itak ne samo poglavje, ampak knjiga zase (ne samo na tem področju), in tam velja samo to, da je papir....pa ni važno, ali je od neke zasebne šole, ki se hvali s tem, da "pri njih diplomira več kot 90% vpisanih" (torej, vsak ki plača šolnino za vsa leta in se pojavi na vseh izpitih), ali pa s Harvarda ali Oxforda.
In pa, tudi mene je zmotilo diskriminatorno določilo.....če bi že šlo za kaznivo dejanje, smo po ustavi pred zakonom vsi enaki, in je torej protiustavno, da se določene skupine ljudi preverja prednostno, samo na podlagi njihove zaposlitve.
Da ne bo pomote o čem je govora: Očitki o kopiranju delov tekstov brez navedbe avtorstva, ki prihajajo iz medijev, ne govorijo o "kakšnem stavku", ampak o kar obsežnih delih nalog (enkrat o štirih straneh, drugič govorijo o več kot 50% celotne diplomske naloge in podobno). Toliko bolj upravičen očitek plagiatorstva bi bil, če so prekopirani obsežnejši deli teksta brez citiranja vira edini kakovostni del naloge.
Po drugi strani bo okradenemu avtorju zanesljivo močno neprijetno, če najde že samo odstavek iz svojega kakovostnega referata prekopiran v neki diplomski nalogi kot avtorski izdelek nekoga drugega. Ampak to ni predmet tega predloga.
Se strinjam da smo pred zakonom vsi enaki, a ko se odločimo za določene poklice ali za delo funkcionarja pač sprejmemo tudi to, da začnejo za nas veljati določni predpisi, ki veljajo pač samo za to skupino ljudi. Šofer mora biti trezen, pri kakšnem drugem poklicu pa to ni tako strogo in izrecno zahtevano. To ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom.
Če je kaznivo dejanje, potem je kaznivo dejanje, ne glede na to, koliko je neustrezno navedeno. Če boste vlomili nekomu v hišo, boste obsojeni, pa če ukradete samo jedilni pribor, ali pa odnesete za nekaj tisoč EUR zlatnine. Kazen bo sicer verjetno različno visoka, kartoteko pa imate v obeh primerih.....kar pomeni, da ne morete dobiti nobene službe, ki zahteva nekaznovanost.
Eno je, če so za določen poklic postavljene posebne zahteve. To, da morajo biti poklicni šoferji trezni, ni nobena diskriminacija, zato, ker morajo biti VSI šoferji trezni, ko vozijo. Za zahtevo po treznosti tudi stoji nek dober razlog - varnost. Prav tako zakon velja za vse šoferje enako, ne glede na to, kje so zaposleni.
Težko me boste prepričali, da obstaja kak dober razlog, da bi moral biti referent na upravni enoti pred zakonom obravnavan drugače, kot nekdo, ki isto delo opravlja v gospodarstvu. In če ni utemeljenega razloga (ki ima temelje v ustavi), gre za diskriminacijo, in je protiustavno.
To, ali naj se šteje plagiatorstvo pri univerzitetnih diplomskih nalogah za kaznivo dejanje, za ponarejanje listin, goljufijo in krajo intelektualne lastnine, je pač vprašanje stopnje tolerantnosti v določeni državi.
Tudi za šoferje so zahteve različne. Predvidevam, da so za šoferja, ki vozi visoke funkcionarje, v predpisih tudi dodatne zahteve, kot na primer nekaznovanost, te zahteve pa ne veljajo za šoferja taksija in ne za šoferja direktorja gospodarske družbe. Torej tudi vsi šoferji niso enaki.
Razlika med neupravičeno zaposlenimi v javnem sektorju in tistimi v gospodarstvu je velika. V javnem sektorju neupravičeno obremenjuje proračun in delajo škodo davkoplačevalcem. V gospodarstvu lastniki družbe v določenih mejah lahko sami ocenijo, kaj zahtevajo od zaposlenih in so pri tem lahko bolj tolerantni, če ne gre dela, za katera je po zakonu zahtevana določena minimalna izobrazba.
Če je za referenta v upravni enoti predpisana univerzitetna izobrazba, pa jo je ta prigoljufal, potem zaseda mesto, kjer bi bil sicer zaposlen nekdo, ki je izobrazbo pošteno pridobil in je to negativna selekcija, kaže tudi na moralo tega referenta. Ne vem zakaj se pa zdi, da bi bilo bolj škodljivo, če bi bil plagiator načelnik UE, kot njegov referent.
Načeloma sem za to, da se očitne (!) plagiatorje primerno kaznuje ne le z odvzemom naziva, temveč tudi finančno oz. materialno. Pod očitne tukaj mislim izključno na tiste, ki so prepisovali po cele stavke brez pravilne navedbe originalnega vira.
Me je pa tukaj zmotilo to, da želite, da se prednostno obravnavajo določene skupine ljudi. Če že sprejemamo nek zakon, naj le-ta ne bo diskriminatoren. Obravnavajo naj se vsi, od predsednika vlade do strokovnega delavca, od javnega sektorja do privatnega, brez diskriminacije. Čim se to popravi, predlog nemudoma podprem.
Bojim se, da je plagiatorstvo le vrh ledene gore, saj je zadnja leta bil nacionalni šport kopiranje ali pa celo kupovanje diplom.....kaj pa je nekemu študentu lažjega kot skopirat diplomo in jo prodati kupcu ki se mu to niti sanja ne...
Seveda pa imamo tu študente iz bivše Yuge, ki so hodili v Zagreb na prometni faks, v Sarajevo in Beograd na pravne fakse in gostinska šola v Opatiji kjer so se kupovale gostinske srednje šolske diplome, katere si nato v samostojni Sloveniji kupoval na naši obali....
Absolutno se strinjam, da bi bilo potrebno plaiatorje kaznovati tudi na ta način, da bi izgubili zasedena delovna mesta in delodajalcu vrnili razliko v plači zaradi lažnivega izkazovanja izobrazbe...