Predlagam naj se javno objavijo podatki o lastnikih podjetij, kot imajo to urejeno vse normalne države. Lastnike je dodatno zaščitila Pirc Musarjeva. Ob sumu na kaznivo dejanje "morebitnega"lastnika, le tega ne moreš preveriti preko javno dostopnih evidenc, kriva prijava na policijo s sabo nosi posledice.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
V skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZPRS-1) je poslovni register (v nadaljnjem besedilu PRS) osrednja javna baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost ter o njihovih podružnicah, drugih delih poslovnih subjektov in podružnicah tujih poslovnih subjektov, ki opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije. Gospodarske družbe in drugi subjekti, za katere tako določa zakon, se v skladu z Zakonom o sodnem registru (v nadaljnjem besedilu ZSReg) vpišejo v sodni register. O vpisih v sodni register odločajo registrska sodišča (okrožna sodišča, na območju katerih imajo gospodarske družbe svoj sedež), podatke pa na podlagi odločitve sodišča vpiše v glavno knjigo sodnega registra Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki tudi vzdržuje in upravlja centralizirano informatizirano bazo sodnega registra kot sestavnega dela poslovnega registra.
Podatke, ki se vpišejo v sodni register, določa 4. člen ZSReg. Med drugim se vpišejo tudi identifikacijski podatki ustanoviteljev, družbenikov ali članov subjektov vpisa, vrsta in obseg njihove odgovornosti za obveznosti subjekta vpisa ter datum njihovega vstopa in izstopa iz subjekta vpisa.
V skladu s 43. členom ZSReg se mora vsak vpis v sodni register in predložitev listine objaviti na spletnih straneh AJPES. V skladu s 7. členom ZSReg je sodni register javna knjiga. Navedeni člen določa tudi, da se zagotavlja javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo, torej tudi podatkov o ustanoviteljih, družbenikih ali članih subjekta vpisa. V nadaljevanju navedene določbe je izrecno določeno, da se javnost zagotavlja na dva način: tako, da mora biti vsakomur preko spletne strani AJPES omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register, in z izstavitvijo rednih in zgodovinskih izpisov iz sodnega registra
V omenjene podatke lahko brezplačno vpogleda vsakdo, ki se predhodno registrira na spletni strani AJPES, preko spletnega portala ePRS. Registrirani uporabnik si lahko natisne redni ali zgodovinski izpis iz sodnega/poslovnega registra, v katerem so navedeni tudi družbeniki (primer družbe z omejeno odgovornostjo). Glede posameznega družbenika je navedena njegova zaporedna številka, identifikacijska številka (EMŠO), osebno ime, naslov, vrsta odgovornosti za obveznosti družbe in datum vstopa družbenika v družbo.
V zvezi z opisanim naborom podatkov posebej izpostavljamo identifikacijsko številko, ki je EMŠO. Ta je sicer pri ustanovitelju, družbeniku ali članu subjekta vpisa vpisana, vendar ni javno dostopna. V predlogu navajate, da je lastnike v zvezi z javno objavo njihovih podatkov dodatno zaščitil Informacijski pooblaščenec. V zvezi s tem vam pojasnjujemo, da je Informacijski pooblaščenec v svoji odločbi in mnenju iz junija 2008 zapisal, da predstavlja objava EMŠO grob poseg v informacijsko zasebnost kot ustavno pravico posameznika, saj predvideva prekomerno zbiranje osebnih podatkov. Internet namreč omogoča nenadzorovano nastajanje novih zbirk osebnih podatkov, ki se lahko uporabljajo v nasprotju z namenom, za katerega so bile uzakonjene. Zato je bila leta 2008 sprejeta rešitev (spremenjena sta bila ZSReg in Uredba o sodnem registru) , po kateri objava podatkov o subjektu vpisa na portalu AJPES in izpis iz sodnega registra ne smeta vsebovati EMŠO zastopnika, družbenika ali člana organa nadzora subjekta vpisa in nobene listine, ki vsebuje osebne podatke posameznikov, ki so zastopniki, družbeniki oziroma člani organov nadzora. Na podlagi navedenega v spletni aplikaciji AJPES ni mogoče več videti EMŠO, še vedno pa je mogoče pridobiti druge identifikacijske podatke o navedenih osebah.
tu bi bila potrebna določena mera pazljivosti. Določena podjetja oziroma lastniki so bili že in bodo tarča groženj s strani kriminalnih združb, saj so le ta imela vse podatke na dlani, sledila so izsiljevanja,...
Kjer bi bil upravičen vpogled so sumljiva podjetja, vendar bi bilo potrebno definirati, kaj je sumljivo. Npr. slamnata podjetja, povezane družbe, prezadolžena podjetja... Nekdo je zadolžen npr. precej milionov, podjetje spravi v stečaj, odpre drugo, in podira naprej.
Kar bi jaz predlagal je, da se objavi vse kvazi podjetnike, ki pridom nastopajo kot uspešni podjetniki, imajo pa ohoho dolgov. Jaz jih ne bi rad plačeval, vi pa verjetno tudi ne. Le te je potrebno zbezati na plano in jih pokazati javnosti. Ti znajo potrkati na prava vrata in tu je korupcija. Spoznajmo jih, pa bo se bodo vrata sama zaklenila.
Pridne podjetnike (redno plačevanje davkov, dobaviteljem, delavcem, redno izkazovanje dobička, dobra bonitetna ocena...) pa pustiti pri miru, saj imajo že z državo dosti posla, ne potrebujejo še radovednih pogledov in kriminalnih združb na grbi. Ti so temelj naše družbe. Vsaj morali bi biti.
Načeloma so podatki objavljeni na AJPESovi spletni strani. Potrebno bi bilo le ukiniti "tihe družbenike", in bi bilo lahko vse javno.
Zadnja novela ZGD je ukinika tihe družbe, tako da je tudi ta "problem" rešen :)
Naj AJPES postane odprt za vpogled bonitete podjetij navadnim smrtnikom, ne pa da se vpogled zaračunava, s tem pa itak služijo predstavništva raznih tujih bonitetnih hiš, Coface npr...
Bonitetno oceno podjetja mora nekdo pripraviti, torej to predstavlja strošek. Raje vidim, da strošek plačujemo tisti, ki to storitev potrebujemo, kot pa da bi padla na pleča države.
Ajpes je zaenkrat še javna agencija, svoje delo je prevzela od Agencije za plačilni promet, tako, da tu ni nobenih dodatnih stroškov z dodatnim delom....gre samo za to, da bi bil možen javen vpogled v evidence, ki jih že tako Ajpes spremlja po službeni dolžnosti, s tem bi se sigurno povečala pravna varnost v državi....Sicer pa se spomnim, da je bila ta evidenca včasih odprta...pa saj vemo kako to gre...najprej javni zavod, evidenca se zapre, začne tržiti in sledi privatizacija...
Kako da ni dodatnega dela? Če Ajpes teh podatkov ne bi rabil pripravljati, bi lahko imel manj zaposlenih, in bi torej manj obremenjeval proračun.
Kako da ni dodatnega dela?
Saj je dodatno delo, a za vse, ki še ne veste, ga podjetniki plačamo že z objavo letnega poročila.
Poročilo mora biti od prve do zadnje postavke vse vredu, drugače ga ne sprejme. To gre potem avtomatsko naprej in oni nimajo nobenega dela s tem, kljub temu, da pošljejo račun za 40€.
Samo letno poročilo ni dovolj za pripravo bonitetne ocene.
Strinjam se, da so cene za te objave nepravične in nerazumljivo visoke, ampak, ne gre za isto stvar.
Poleg tega se naj objavi seznam nevrnjenih podjetniških posojil itd.