15. 2. 2013
Odziv Ministrstva za finance
Z vidika delovnega področja Ministrstva za finance pojasnjujemo, da je davčni sistem obdavčitve fizičnih oseb v Republiki Sloveniji oblikovan tako, da pri obdavčitvi upošteva tudi celotno višino dohodkov zavezanca. Temelji namreč na progresivni obdavčitvi dohodkov, kar pomeni, da višja, kot je davčna osnova, višja je tudi stopnja davka, iz česar izhaja, da so zavezanci z višjimi dohodki v primerjavi z zavezanci z nižjimi dohodki davčno bolj obremenjeni. Iz poročila OECD z naslovom »Tredns in top incomes and their tax policy implications« izhaja, da je elastičnost v obdavčitvi dohodkov oseb z najvišjimi dohodki precej visoka, kar je deloma mogoče pripisati učinku davčnega planiranja, nedvoumno pa imajo spremembe v najvišjih davčnih stopnjah pomemben učinek na obnašanje zavezancev. Za te zavezance v splošnem velja, da so geografsko bolj mobilni kot večina drugih državljanov. Zato je bolj verjetno, da zamenjajo državo rezidentstva v odgovor na višje davčne obremenitve na dohodke ali premoženje, kar je potrebno upoštevati pri določanju višine obremenitve. Saj v nasprotnem ne bodo doseženi želeni učinki oziroma bodo posledice negativne z javno finančnega kot tudi gospodarskega (konkurenčnost, odliv visoko izobraženega kadra v tujino) vidika.
V zvezi s sankcioniranjem nezakonitih nakazil oziroma utaje davkov pojasnjujemo, da Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS) v skladu s svojimi pristojnostmi opravlja tudi davčni nadzor, usmerjen v odkrivanje in zmanjševanje obsega davčnih utaj, povezanih s transakcijami v davčno ugodnejša območja, pri čemer pa poudarjamo, da vsaka transakcija, povezana z davčno ugodnejšimi območji, ni nezakonita sama po sebi.
V letih 2010 do 2012 je tako DURS v davčnih nadzorih, usmerjenih na transakcije z davčno ugodnejšimi območji, pri pravnih osebah odkril nepravilnosti v 30,86 odstotkov primerih, pri fizičnih osebah pa v 14,41 odstotkov primerih. Posledici odkritih nepravilnosti sta (dodatna) odmera davka in sankcioniranje zavezancev, ki postopajo v nasprotju s predpisi.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega ocenjujemo, da je veljavna pravna ureditev primerna, zato menimo, da predlog s sistemskega vidika ni primeren za realizacijo.