Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Gradnja FTTH omrežji

2653 OGLEDOV 1 KOMENTAR

Predlagam, da se v Sloveniji prične s pospešeno gradnjo optičnih telekomunikacijskih omrežji (FTTH omrežja); tako v mestih (kjer tovrstnih omrežji še ni), še posebno pa izven mest. Cilj je čimprejšnja zamenjava zastarelih omrežji bakrenih telefonskih kablov.

FTTH omrežja, skupaj z mobilnimi omrežji LTE (4G) so izredno pomembne stimulator nadaljnega razvoja, ustvarjanja delovnih mest (tudi izven urbanih središč) in zaposlovanja. vse več ljudi bo v preteklosti uporabljajo IP televizijo in potrebovalo visokozmogljiv internetni dostop (pri tem ne misilm na možnost hitrega snemanja vsebin iz medmrežja).

FTTH omrežja naj se gradi kot javno dobro, v interesu vseh državljanov; operaterji naj potem sprejmejo odločitev o najemu vodov za priklop svojih naročnikov. Dosedanja praksa razvezane optične zanke in odprtih širokopasovnih omrežji namreč kaže, da je moč FTTH priklope pripeljati povsod, ne le v mesta z veliko koncentracijo naročnikov na kvadratni kilometer.

Torej, ali ste za sprint naprej, ali stanje na mestu?

11 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A Anže Barle 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 2. 2013

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, šport in kulturo

Povsem se strinjamo z dejstvom, da so omrežja elektronskih komunikacij izredno pomemben stimulator nadaljnjega razvoja. Tudi v Evropski digitalni agendi so predlagani ukrepi, ki so nujno potrebni, da Evropa stopi na pot pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Eden od ključnih ukrepov je tudi »hitri in ultra hitri dostop do interneta«. Gospodarstvo prihodnosti bo gospodarstvo znanja, ki bo temeljilo na mrežah z internetom v središču. Evropa potrebuje široko dostopen hiter in ultrahiter dostop do interneta po konkurenčnih cenah. Tudi Strategija Evropa 2020 je poudarila pomen uvedbe širokopasovnih povezav za spodbujanje družbene vključenosti in konkurenčnosti v EU.

Podatki o investiranju v sektorju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji pa kažejo na stalno zmanjševanje v zadnjih letih; investiranje se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 35,5 %. Podatek je še dodatno zaskrbljujoč, ker je v tem obdobju potekalo najintenzivnejše javno sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, kar kaže na dejanski zastoj zasebnega investiranja v sektor elektronskih komunikacij.

Za namen sofinanciranja gradnje odprtih širokopasovnih omrežij na področju t.i. belih lis si je Slovenija v finančni perspektivi 2007 – 2013 zagotovila 82 mio € finančnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na tej podlagi sta bila na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvu za gospodarstvo (tedaj pristojni ministrstvi za elektronske komunikacije) izvedena dva javna razpisa za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij v lokalnih skupnostih. Izbrani prijavitelji so z javnimi sredstvi in še dodatno z zasebnim vložkom v višini 39,2 mio € izvedli prijavljene projekte (povečini gre za optične priključke) in zagotovili pokritje belih lis, to je področij, kjer operaterji nimajo komercialnega interesa, v 43 občinah z odprtim širokopasovnim omrežjem.

Poleg Ministrstva za infrastrukturo in prostor je tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v okviru Programa razvoja podeželja 2007 – 2013 z javnim razpisom za Ukrep 321 Osnovne storitve za gospodarstvo in prebivalstvo podeželja pridobilo 4,3 mio EUR nepovratnih sredstev za naložbe v širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij na podeželju. Nepovratna sredstva so bila dodeljena 4 vlagateljem (lokalnim skupnostim) v Pomurski regiji za območja kjer so t.i. bele lise.

Tudi v naslednji finančni perspektivi si prizadevamo za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij na belih lisah. Po sprejemu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope pa bo mogoče sofinanciranje gradnje infrastrukture tudi z inovativnimi finančnimi instrumenti. Sicer drugega sistemskega vira za gradnjo omrežij nimamo.

Zato smo že v preteklosti posvetili veliko pozornost vprašanjem zakonodajnih rešitev, ki so povezana z gradnjo omrežij, kot npr. uporaba obstoječe infrastrukture, preglednost in koordinacija gradbenih del in drugo, kar lahko bistveno olajša naložbe v širokopasovno infrastrukturo in pripomore k zmanjševanju stroškov razvoja komunikacijske infrastrukture visokih hitrosti. V zakonu o elektronskih komunikacijah, ki je veljal do 15.1.2013 je bila vrsta določb, ki so olajševale investiranje. V novem zakonu o elektronskih komunikacijah, ki velja od 15.1.2013 dalje, pa naložbe v omrežja naslednje generacije še dodatno spodbujamo. Posodobljene so tudi določbe, ki urejajo souporabo komunikacijskih objektov elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture. Poleg izboljšanja konkurenčnosti operaterjev in njihovih storitev, bo to pripomoglo k znižanju skupnih investicijskih stroškov za operaterje pri uvajanju omrežij naslednje generacije in zagon novih investicij.

Kar zadeva sektorskega regulatorja, ki ima prek tržnih analiz in ustreznih regulatornih ukrepov ključno vlogo pri zagotavljanju konkurence, je Agencija za pošto in elektronske komunikacije v skladu z določbami Zakona o elektronskih komunikacijah v postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo na podlagi odločb, izdanih leta 2011 ugotovila, da je družba Telekom Slovenije, d.d. na upoštevnih trgih »Dostop do omrežne infrastrukture na fiksni lokaciji« in »Širokopasovni dostop« operater s pomembno tržno močjo in se mu kot takemu med drugim naloži tudi obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe; podrobnosti so razvidne na spletni strani.

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 23. 12. 2012 | 12:12:15

Gradnja FTTH omrežji

Predlagam, da se v Sloveniji prične s pospešeno gradnjo optičnih telekomunikacijskih omrežji (FTTH omrežja); tako v mestih (kjer tovrstnih omrežji še ni), še posebno pa izven mest. Cilj je čimprejšnja zamenjava zastarelih omrežji bakrenih telefonskih kablov.

FTTH omrežja, skupaj z mobilnimi omrežji LTE (4G) so izredno pomembne stimulator nadaljnega razvoja, ustvarjanja delovnih mest (tudi izven urbanih središč) in zaposlovanja. vse več ljudi bo v preteklosti uporabljajo IP televizijo in potrebovalo visokozmogljiv internetni dostop (pri tem ne misilm na možnost hitrega snemanja vsebin iz medmrežja).

FTTH omrežja naj se gradi kot javno dobro, v interesu vseh državljanov; operaterji naj potem sprejmejo odločitev o najemu vodov za priklop svojih naročnikov. Dosedanja praksa razvezane optične zanke in odprtih širokopasovnih omrežji namreč kaže, da je moč FTTH priklope pripeljati povsod, ne le v mesta z veliko koncentracijo naročnikov na kvadratni kilometer.

Torej, asli ste za sprint naprej, ali stanje na mestu?

Komentarji