21. 2. 2017
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Zakon o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 – UPB in spremembe; v nadaljevanju: ZVrt) določa v 40. členu izobrazbo strokovnih delavcev. Vzgojitelj mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje ustrezne smeri.
Na podlagi 56. člena prehodnih in končnih določb ZVrt pa lahko tisti vzgojitelji, ki so izpolnjevali pogoje do njegove uveljavitve (15. 3. 1996), opravljajo delo vzgojitelja še naprej – tudi po uveljavitvi ZVrt.
Na podlagi navedenih določb so na delovnem mestu vzgojitelja v vrtcih vzgojitelji z 4-letno in 5-letno srednjo izobrazbo, z višješolsko izobrazbo, z visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo oziroma z izobrazbo pridobljeno po prvostopenjsko in drugostopenjskem študijskem programu.
V praksi gre za eno delovno mesto, za katero velja enaka zahtevnost in odgovornost za opravljene naloge, ne glede na to, da imajo delavci na tem delavnem mestu, zaradi objektivnih razlogov, različno izobrazbo.
Praksa v vrtcih je namreč pokazala, da kakovostno delo strokovnih delavcev vrtcev zahteva več teoretičnih znanj, zato se je program izobraževalne institucije, ki izobražuje za delovno mesto vzgojitelja oziroma pomočnika vzgojitelja, dograjeval v smislu oblikovanja zahtevnejših programov, čemur je sledila tudi zakonodaja s področja predšolske vzgoje.
Prejšnji plačni zakon (Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti) je različno izobrazbo upošteval in za različno izobrazbo določal različne količnike v okviru istega delovnega mesta.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 95/2007 – UPB 7 in spremembe; v nadaljevanju ZSPJS) sledi načelu, da mora biti za enako delovno mesto enako plačilo. V skladu s tem načelom so bili vsi javni uslužbenci na delovnem mestu vzgojitelj (če se ne upošteva možnost napredovanja v naziv in plačne razrede) uvrščeni na delovno mesto vzgojitelj VII/1, ne glede na izobrazbo in uvrščeni v 30. plačni razred. Osnova za uvrstitev delovnega mesta v tarifni in plačni razred je bila izobrazba, določena s 40. členom ZVrt – tj. najmanj prvostopenjski študijski program.
Vsekakor dajejo študijski programi poglobljena in dodatna znanja, ki jih vzgojitelji s srednješolsko izobrazbo, kljub permanentnemu izobraževanju, ne morejo v celoti pridobiti. S študijskimi programi pridobljena znanja povečujejo možnosti za kakovostnejšo izvedbo programa za predšolske otroke. Iz navedenega razloga je smiseln 14. člen ZSPJS, ki določa, da se osnovni plačni razred javnega uslužbenca zniža za 1 oziroma 2 plačna razreda, v primeru ko javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo.
Tako kot na delovnem mestu vzgojitelja so tudi na delovnem mestu pomočnika vzgojitelja javni uslužbenci z nižjo strokovno izobrazbo, kot to zahtevajo redne določbe ZVrt (40. člen) – zahtevana je srednja strokovna izobrazba. Na podlagi prehodnih in končnih določb ZVrt so namreč na delovnih mestih pomočnika vzgojitelja tudi tisti, ki imajo končan samo 2-letni program za varuha in so imeli ob uveljavitvi ZVrt 10 let delovne dobe. Vsi pa opravljajo naloge enake zahtevnosti in so razporejeni v isti plačni razred – 19. PR. V skladu s 14. členom ZSPJS se njim zaradi opravljanja dela z nižjo izobrazbo osnovni plačni razred ne znižuje, saj sodi to delovno mesto v V. tarifni razred.