15. 1. 2013
Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo
Poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljevanju poslovnik DZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju državni zbor) kot najvišji predstavniški in zakonodajni organ v državi, je temeljni akt, ki ureja organizacijo in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslancev. Določa, da državni zbor opravlja svoje delo javno in pregledno in o njem obvešča javnost. Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah (6. člen poslovnika DZ). Seje državnega zbora so praviloma javne (101. člen poslovnika DZ). Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem (85. člen poslovnika DZ). Javno glasovanje pa se opravi prvenstveno z uporabo glasovalne naprave (87. člen poslovnika DZ). Po vsakem opravljenem glasovanju se ugotovi in objavi izid glasovanja (89. člen poslovnika DZ). Predlogi aktov in druga gradiva, ki jih obravnava državni zbor, se v celoti ali v povzetku objavijo v glasilu državnega zbora. V glasilu državnega zbora se objavljajo tudi sklepi državnega zbora, sprejeti ob obravnavi posameznih zadev (100. člen poslovnika DZ). Spletno mesto državnega zbora je torej osnovni del informacijskega sistema državnega zbora, ki ga uporablja javnost. Na spletnem mestu državnega zbora so dostopni tudi neposredni prenosi in posnetki sej državnega zbora, magnetogrami (dobesedni zapisi) sej državnega zbora in izpiski poimenskih glasovanj na sejah državnega zbora.
Delo Državnega sveta RS (v nadaljevanju državni svet) in njegovih delovnih teles urejata Zakon o državnem svetu in Poslovnik državnega sveta (v nadaljevanju poslovnik DS) Delo državnega sveta je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči državni svet ali delovno telo (52. člen Zakona o Državnem svetu). Prav tako so seje državnega sveta in komisij javne in jih lahko neposredno spremljajo državljani, razen če zaradi splošnih koristi tako odloči državni svet ali če državni svet obravnava zadevo tajne narave (62. člen Poslovnika državnega sveta). Državni svet odloča z javnim glasovanjem, prvenstveno z uporabo glasovalne naprave, razen če poslovnik DS ne določa drugače (53. člen poslovnika DS). Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja (55. člen poslovnika DS). O vsaki seji državnega sveta služba državnega sveta piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o odločitvah in o izidih glasovanja o posameznih zadevah (60. člen poslovnika DS). Delo državnega sveta, njegove odločitve oziroma sklepi so predstavljeni na spletnih straneh, v Poročevalcu Državnega sveta Republike Slovenije in v Biltenu Državnega sveta.
Javnost delovanja občinskih svetov je v skladu s 36. členom Zakona o lokalni samoupravi urejena s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta. Poslovnik občinskega sveta določa, da so seje sveta javne. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi več dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. Občani, ki napovedo udeležbo na seji, se torej seje lahko udeležijo osebno. Predsedujoči mora poskrbeti, da imajo v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremljajo delo sveta ter pri tem ne motijo dela. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Občinski svet lahko s poslovnikom uredi tudi zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. V slovenskih občinah je pogosta praksa, da se seje občinskih svetov prenašajo prek lokalnih televizij in prek svetovnega spleta. Poslovnik občinskega sveta tudi določa, da ta odloča z javnim ali s tajnim glasovanjem. Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. V primerih, ko imajo občine glasovalno napravo, je ob vsakem glasovanju mogoče dobiti seznam, kako so navzoči na seji glasovali. Pri poimenskem glasovanju, je iz zapisnika razvidno tudi, kako so se opredeljevali posamezni člani občinskega sveta. Pri glasovanju z dvigom rok pa se v zapisnikih občinskih svetov poimensko ne navaja, kateri od članov organa je glasoval za in kateri proti predlaganim sklepom. Člani občinskega sveta lahko ob posameznih vprašanjih zahtevajo, da se njihovo stališče posebej zabeleži v zapisniku seje.
Iz navedenega tako izhaja, da so na svetovnem spletu na podlagi določb zakona, statuta ali poslovnika objavljeni dokumenti sej državnega zbora, državnega sveta in občinskih svetov in tudi sklepi, sprejeti ob obravnavi posameznih zadev. Po vsakem opravljenem glasovanju se ugotovi in objavi tudi izid glasovanja.
Za konec velja še poudariti, da so značilnosti delovanja demokratično izvoljenih predstavniških kolektivnih organov te, da imajo z zakonom opredeljeno pravico do sprejemanja odločitev, da se sestajajo na javnih sejah, da ima vsak član organa pravico do udeležbe v razpravi in pri odločanju, da je obvezna sklepčnost organa, da organ sprejme dnevni red, da se o vsebini dnevnega reda razpravlja, da se o odločitvah glasuje, da odloča večina glasov in da sprejete odločitve ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Njihovo delovanje določajo natančna pravila značilna za demokratične ureditve, vsi člani organa so si enakopravni, večina ima pravico, da vlada, in manjšina je z demokratičnimi pravili zaščitena pred nasiljem večine. S tega vidika je nerelevantno, kako se je opredelil posamezni član kolektivnega organa, ampak, kakšne odločitve je organ kot tak sprejel. Seveda pa je ta podatek pomemben z vidika obveščenosti javnosti do delovanja izvoljenih predstavnikov ljudstva v državnih in občinskih predstavniških organih.