29. 1. 2013
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Pravila ravnanja s komunalnimi odpadki so določena z zakonom in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisih. Tako Zakon o gospodarskih javnih službah v 5. členu določa, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami obvezna, razen če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. Zakon o varstvu okolja pa v 149. členu določa, da so zbiranje, obdelava in odlaganje določenih vrst komunalnih odpadkov obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja. Zakon ne določa nobenih izjem glede obvezne uporabe teh javnih služb, daje pa vladi pristojnost, da predpiše vrste dejavnosti, komunalnih odpadkov in nalog, ki se izvajajo v okviru omenjenih javnih služb. Nekaj izjem od obvezne uporabe javne službe zbiranja komunalnih odpadkov je določenih v podzakonskih predpisih, predvsem z namenom olajšati odločitev izvirnega povzročitelja za ločeno zbiranje posameznih frakcij, zlasti takrat, ko mora Slovenija izpolnjevati z zakonodajo EU določene okoljske cilje ali pa iz razlogov varstva okolja in zdravja ljudi, in sicer:
- izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev imajo možnost, da vračajo določene odpadke distributerju (maloprodaja) ali neposredno zbiralcu teh odpadkov ali pa jih prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (odpadna embalaža, odpadne prenosne baterije in akumulatorji, OEEO, odpadna zdravila, odpadna mineralna in sintetična olja),
- izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz dejavnosti lahko odpadno embalažo oddajajo izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ali neposredno družbi za ravnanje z odpadno embalažo, ali vračajo distributerju,
- izvirni povzročitelji odpadnih jedilnih olj in masti iz gostinstva morajo te odpadke oddajati zbiralcu odpadnih jedilnih olj in jih ne smejo prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov,
- izvirni povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morajo te odpadke oddajati zbiralcu kuhinjskih odpadkov in jih ne smejo prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov,
- izvirni povzročitelji iz dejavnosti, pri katerih nastaja zeleni vrtni odpad, morajo njegovo obdelavo zagotavljati v skladu s predpisom, ki ureja odpadke in jih ne smejo prepuščati izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
Glede na veljavno zakonodajo, na trgu ne bi smelo biti ponudnikov zbiranja posameznih frakcij komunalnih odpadkov od izvirnih povzročiteljev, razen za tiste frakcije komunalnih odpadkov, za katere so določene izjeme v posameznih predpisih. Vendar temu v praksi ni tako. Mimo sistema javne službe se od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev in iz dejavnosti zbirajo tiste frakcije komunalnih odpadkov, ki imajo določeno tržno vrednost, zlasti papir in kovine. Nekateri povzročitelji komunalnih odpadkov iz dejavnosti samostojno zagotavljajo ravnanje s temi komunalnimi odpadki, zbiralci in izvajalci obdelave odkupujejo te odpadke od fizičnih oseb, že vrsto let so uveljavljene tudi zbiralne akcije v šolah, društvih, nevladnih organizacijah, pogosto v humanitarne namene. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je konec lanskega leta pripravilo predlog Uredbe o komunalnih odpadkih, ki je bil v javni obravnavi od 7. 12. 2012 do 7. 1. 2013. Predlog določa pravila ravnanja s komunalnimi odpadki, vrste in najmanjši obseg dejavnosti ter nalog, ki morajo biti zagotovljene v okviru vseh treh obveznih občinskih gospodarskih javnih služb - zbiranje, obdelava, odlaganje komunalnih odpadkov, oskrbovalne standarde in normative ter tehnične in druge ukrepe za delovanje teh javnih služb. Namen Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki je predvsem posodobitev Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz leta 2001. Uredba o komunalnih odpadkih se uporablja za vse komunalne odpadke iz gospodinjstev, gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Uredba določa obveznosti izvirnih povzročiteljev, vendar ne posega v tiste njihove obveznosti glede prepuščanja/oddajanja komunalnih odpadkov, ki so že določene z drugimi predpisi. Na pobudo gospodarstva, s predlogom uvaja novo izjemo od obvezne uporabe javne službe zbiranja, in sicer lahko izvirni povzročitelj iz dejavnosti za svoje ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov zagotovi obdelavo z oddajo drugemu zbiralcu/obdelovalcu, ki ni izvajalec javne službe. Na podlagi pripomb, prejetih med javno obravnavo, bo predlog uredbe dopolnjen še z določbo, da bodo tudi izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstev imeli možnost izbire glede prepuščanja odpadnega papirja (20 01 01) in odpadnih kovin (20 01 40) izvajalcu javne službe ali oddaje teh odpadkov drugemu zbiralcu, ki je vpisan v ustrezno evidenco. Mešani komunalni odpadki iz gospodinjstva in dejavnosti ostajajo v sistemu javne službe od zbiranja do odlaganja, v izogib situaciji, da za te odpadke v določenem časovnem obdobju ne bi bilo mogoče zagotavljati obdelave (izvajalec javne službe jih mora prevzemati ne glede na stroške) ali pa bi se z njimi ravnalo na način, ki ni v skladu s pravili varstva okolja in varovanja človekovega zdravja.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Komunalne storitve so obvezne občinske gospodarske službe, kar pomeni, da se cene komunalnih storitev ne oblikujejo svobodno na trgu na podlagi ponudbe, povpraševanja in ostalih konkurenčnih dejavnikov, zato jih ne moremo primerjati z oblikovanjem cen zemeljskega plina. Gre za dejavnosti, ki so v javnem interesu in nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij. Posamezno podjetje ima monopolni položaj, saj izvajalcev javnih služb za zagotavljanje storitev oskrbe z vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter ravnanja s komunalnimi odpadki na posameznem geografskem območju potrošniki ne morejo svobodno izbirati. Cene komunalnih storitev so se od 15. avgusta 2009 do 26. avgusta 2010 oblikovale le v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09, v nadaljevanjem besedilu: Pravilnik), ki ga je izdal minister za okolje in prostor. Pred uveljavitvijo nove cene posamezne storitve je moralo podjetje, ki je izvajalo javno službo, na podlagi Pravilnika, poleg pridobitve soglasja pristojne lokalne skupnosti, pridobiti tudi pozitivno strokovno mnenje resornega ministrstva, pristojnega za okolje, o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov in normativov za opravljanje javnih služb, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in gospodarske javne službe. S Pravilnikom je bila sicer vzpostavljena metodologija oblikovanja cen komunalnih storitev, ni pa bil vzpostavljen nadzor nad metodologijo oblikovanja cen komunalnih storitev, prav tako niso bile določene sankcije v primeru kršitev. Zaradi navedenega,, gospodarskih razmer, postavljenih makroekonomskih ciljev, izredno visokih povišanj cen komunalnih storitev v posameznih občinah in dejstva, da je veliko občin cene komunalnih storitev dvignilo brez pridobljenega strokovnega mnenja, je Vlada RS avgusta 2012 cene komunalnih storitev zamrznila. Glede na to, da je Vlada RS novembra 2012 sprejela Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS št. 87/12), v kateri je, poleg metodologije za oblikovanje cen storitev javnih služb okolja, vzpostavljen nadzor na oblikovanjem cen storitev javnih služb varstva okolja in uvedene sankcije za kršitve, ki jih v prejšnjem predpisu ni bilo, je s 1. januarjem 2012 prenehal veljati ukrep določitve najvišjih cen, oblikovanje cen pa je v pristojnosti lokalnih skupnosti.