Razveljavitev odločb socialnih transferjev in popravek zakona ZUPJS (14.+15.člen)
Na podlagi 14.člena in 15.člena ZUPJS ste si dovolili zakonski lapsus in izdajo nezakonitih odločb. Vlado naprošam, da se iz odločb socialnih transferjev (otroški dodatek, nujna bivalna enota, straševski dodatek ipd..) takoj izbriše iz odločbe del razlika do 75% MP za SP. CSD upošteva 440,26 EUR dohodka, če tudi ga je prejemnik socialnih transferjev zaslužil ali ne. Organ, kot je CSD je dolžen v postopku ugotoviti dejansko stanje na stopnji gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo. Po domače povedano zaradi neupoštevanja materialne resnice so zdaj te odločbe nezakonite in neveljavne. Ne morete trditi, da nekdo, ki ima študentski s.p. ali popoldansko dejavnost (+ rdeno zaposlen) opravlja 40 urni delavnik. Maximum takšnega dela je 4 ure dnevno. Odmera o dohodnini bi moral biti dovolj tehten dokaz o zaslužku. S tem se strinjajo tudi na DURSU!
Zato je nemogoče pričakovati, da bi ustvarila v teh urah enak dohodek kot nekdo, ki dela 8 ur. Prav tako je sporno definiranje dohodka, saj SP nima plače. “
Na podlagi ZUPJS, in sicer dohodka iz dejavnosti prvi del 14.člena pravi:
“ 14. člen
(1) Če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače. “
Na podlagi 6. točke zakona ZUPJS, ki govori o načinu upoštevanja dohodka,
“15. člen
(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu, razen dohodkov iz 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se upoštevajo skladno s 3. točko prvega odstavka 16. člena tega zakona in skladno s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. (2) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. (3) Če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba. (4) Tekoči dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge, preračunani na letno raven. (5) Podrobnejši način upoštevanja dohodkov po tem zakonu določi minister, pristojen za socialno varstvo. “
Odločbo v delu razlike do 75% MP za SP, KP popolnoma zavračam in izpodbijam njeno zakonitost, zaradi neupoštevanja materialne resnice. Organ, kot je CSD je dolžen v postopku ugotoviti dejansko stanje na stopnji gotovosti, saj je samo na podlagi gotovosti možno izdati zakonito in pravilno odločbo.
Materialno resnico bi tako CSD lahko pridobil na podlagi ugotovljenih stanj, tj. iz odločbe o odmeri dohodnine ter izpiskov bančnih računov za zadnje 3 mesece pred vložitvijo vloge.
Organ, kot je CSD je tako ves čas postopka dolžen, da ugotovi resnična dejstva in okoliščine, ki stranki omogočajo pridobitev pravice ali pravne koristi oziroma omogočajo organu, da stranki naloži obveznost v skladu s področnim predpisom, na katerega organ opira svojo odločitev.
Ker organ pri svojem odločanju ni upošteval načelo materialne resnice, je zato prinesel neugodne posledice za stranko. Napačno ali nepopolno ugotovljena dejstva prinesejo ne le odstopanje od upoštevanja načela materialne resnice, ki je temeljno načelo splošnega upravnega postopka, temveč tudi z izdajo nezakonite odločbe, kar v praksi lahko pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine. Ker se načelo materialne resnice uporablja predvsem v postopkih pred izdajo odločbe, je pomembno, da organ dejstva ugotovi na podlagi gotovosti in samo na tej podlagi izda odločbo.
Načelo materialne resnice se je v konkretnem postopku pokazalo predvsem v ugotovitvenem postopku, ko je Center za socialno delo Celje ugotavljal višino dohodkov in prejemkov ter vrednost premoženja vlagatelja in njegove družine. Glede na 51. člen ZUPJS centri za socialno delo podatke pridobivajo iz obstoječih zbirk podatkov 26 upravljalcev, in sicer od različnih ministrstev, javnih zavodov (ZPIZ, ZZZS, ZRSZ..), DURS, GURS, sodišč itd. Tako lahko trdim, da centri za socialno delo v postopku ugotavljanja subvencije za neprofitno najemnino ali otroški dodatek, starševski dodatek ipd. svojo odločitev sprejmejo na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc.
Ker pa je treba v ugotovitvenem postopku upoštevati dve temeljni načeli upravnega postopka:
- kot je načelo materialne resnice, ki določa, da je “v postopku potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonitost in pravilnosti odločb” to ni bilo storjeno, saj točka v ugotavljanju dohodka kot je razlika do 75% MP za SP, KD predvideva zaslužek 440,26 EUR mesečno, ni pa resnično stanje. V kolikor stranka ne razpolaga s fiktivnim dohodkom, je zato absurdno upoštevati na podlagi načela materialne resnice, dohodek, ki ne obstaja. Prvi del 14.člen-a ZUPJS je tako nezakonit in neprimeren upravni akt in v nasprotju z načelom materialne resnice.
Temeljna načela upravnega postopka zahtevajo od uradne osebe, pooblaščene za izvajanje postopka in za odločanje, da se pri svojem delu vseh devetih načel upravnega postopka drži kot principov. Prav tako je uradna oseba dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti med 14.členom ZUPJS ter načelom materialne resnice in načelom zakonitosti, ki sta podlagi verodostojnosti upravnega postopka.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tako naprošamo za razveljavitev oz. ničnost odločb v delu razlike do 75% MP za SP.
zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4780.html
V upanju na ugodno rešitev se Vam zahvaljujem.