11. 3. 2013
Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje
Ministrstvo za kmetijstvo za okolje in prostor pripravlja spremembe na področju urejanja voda.
Upravljanje z vodo ima v Sloveniji bogato tradicijo. Začetek dokumentiranega zgodovinskega pregleda upravljanja z vodno infrastrukturo sega v 19. stoletje. V tem okviru lahko prepoznamo tudi ustrezno zasnovo nekaterih institucionalnih ureditev, ki na primer na Ljubljanskem barju (Ljubljanski mah) vzpostavijo skupnost lastnikov zemljišč z obveznim članstvom za skupno izvajanje potrebnih regulacijskih ukrepov. Primerljivo organiziranost na osnovi interesne skupnosti je mogoče še danes zaslediti v nekaterih državah (Avstrija – Wassergemeinde, Nizozemska – Waterboards in Italija – Consozio).
Za Slovenijo pa bi lahko rekli, da smo pri upravljanju voda, ki ga je mogoče deloma členiti na urejanje voda (ciljno upravljanje s hidrotehničnimi objekti - vodno infrastrukturo) in upravljanje z vodami (spremljanje pritiskov na vode in njihova regulacija), prehajali preko različnih organiziranosti. V zgodnjih 90 letih smo preoblikovali sistem, ki je temeljil na vodnih skupnostih, s čimer je bilo prekinjeno aktivno sodelovanje uporabnikov voda, ki so do tedaj odločali o izvajanju vodnogospodarskih dejavnosti, predvsem pa sodelovali pri razporejanju sredstev, ki so bila v ta namen zbrana.
Z uredbo o načinu izvajanja vodnogospodarske javne službe (Ur.l. RS 57/1996) se je izvajanje uskladilo z zahtevami zakona o gospodarskih javnih službah (1993), sama podjetja (vodnogospodarske organizacije združenega dela) pa so se v letu 1993 in 1994 preoblikovale v podjetja. Z zakonom o vodah (2002) se uvedejo nekatere pomembne institucionalne spremembe. Med drugim se za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb opredelijo koncesije, naloge upravljanja z vodami pa preidejo na Agencijo RS za okolje.
Z namenom krepitve področja upravljanja z vodami je ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogovič, konec lanskega leta imenoval projektna skupina za pripravo predloga reorganizacije področja upravljanja z vodami. Projektna skupina je preko niza delovnih srečanj, ter komunikacij v okviru ključnih inštitucij upravljanja z vodami (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, sektor za vode; Agencija RS za okolje; Inštitut za vode RS) podrobno razčlenila ključne elemente slabosti trenutnega sistema upravljanja voda in oblikovala smernice za krepitev področja upravljanja voda s poudarkom na potrebni reorganizaciji področja upravljanja voda.
Med drugimi so predlagane tudi spremembe na področju izvajanja nalog upravljanja z vodami, in sicer tako, da se razvije model pogodb na osnovi zakona o javno-zasebnem partnerstvu, model javnonaročniško razmerje z dolgim rokom koncesije (10, 15 do 20 let). Potrebno pa je vzpostaviti tudi sistem t. i. vodne demokracije z oblikovanjem interesne skupnosti uporabnikov voda in uporabnikov prostora. Glede na zgodovinsko oblikovan spomin se oblikujejo območne vodne skupnosti (regionalni zastopniški organ uporabnikov voda) in zveza vodnih skupnosti kot zveza tovrstnih organov na državnem nivoju.
Pobuda gospoda, ki predlaga vladi, da naj bi vzdrževalna dela na vodnih zemljišč in objektih vodne infrastrukture izvajale brezposelne osebe v obliki neke vrste javnih del je praktično neizvedljiva. Vzdrževalna dela na vodnih zemljiščih in objektih vodne infrastrukture potekajo prvič v izrazito nevarnem okolju: na brežinah in v sami vodi, kjer je zato potrebno glede samovarovanja delavce dodatno izobraziti – med drugim morajo znati plavati in primerno opremiti – varovalna delovna oprema in pripomočki (čolni, reševalni pasovi itd). Poleg tega se dela izvajajo z orodji, ki predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje človeka: delo z motornimi žagami, kosilnicami in vzporedno ali ob drugi težki gradbeni mehanizaciji, kar z drugimi besedami pomeni, da to ni delo za posebej izurjene delavce.
Zato je sicer dobra ideja o zaposlitvi, vsaj začasni, za brezposelne dobra, vendar zaradi omenjene specifike, predvsem s področja varovanja zdravja za neuke delavce žal neizvedljiva.