15. 1. 2013
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
V zvezi s prejetim dopisom bi uvodoma pojasnili, da bo zaradi zmanjševanja delovno sposobnega prebivalstva in povečevanja deleža starega prebivalstva, kar ustvarja starostno zaposlitveni paradoks, pričakovane ekonomske posledice čedalje daljšega življenja mogoče omiliti le s podaljševanjem delovne aktivnosti in z usmerjenim vključevanjem starejših oziroma generacij, ki so se do nedavnega še množično (pre)zgodaj upokojevale, v družbeno-ekonomsko življenje. Ob upoštevanju, da je slovenska oziroma evropska delovna sila stara le v razmerju do upokojitvene starosti, ne pa tudi glede na podaljšano pričakovano trajanje življenja, so spremembe v starostni strukturi delovne sile tudi posledica vse poznejšega vstopanja mladih na trg delovne sile in podaljševanja trajanja študijskega obdobja, kar pomeni dvojni primanjkljaj v pokojninski blagajni, na eni strani zaradi zmanjševanja števila zavarovancev, na drugi strani pa zaradi daljšega prejemanja pravic ob krajšem obdobju vključenosti v sistem.
Na podlagi drugega odstavka 108. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, v nadaljevanju: ZPIZ-2) je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine poleg izpolnjevanja pogojev starosti in dopolnjene pokojninske dobe tudi prenehanje obveznega zavarovanja. Glede na veljavno ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja se lahko oseba starostno upokoji, ko izpolni pogoje za starostno ali predčasno upokojitev. Upokojitev takrat ni obvezna, tako da se vsak zavarovanec sam odloči, ali se bo upokojil oziroma ostal v delovnem razmerju. Upokojenci morajo praviloma ob uveljavitvi pravice do pokojnine prenehati s pridobitno dejavnostjo, kar pomeni, da bi na primer kot podjetniki, obrtniki ali družbeniki morali ukiniti svojo dejavnost, saj statusa upokojenca in zavarovanca praviloma nista združljiva. Vendar pa je za upokojence tudi v ZPIZ-2 dopuščena možnost, da lahko upokojene osebe tudi po upokojitvi opravljajo delo na podlagi drugega pravnega razmerja (kot so npr. podjemne pogodbe ter druge pogodbe civilnega prava, kot npr. avtorska pogodba). V zvezi s tem bi dodali, da višina prejemka po pogodbi civilnega prava ne vpliva na uživanje pokojnine, prav tako ni zakonsko omejeno število ur dela po takšni pogodbi. Delo na podlagi pogodbe civilnega prava pa je mogoče le v primeru, ko niso podani elementi delovnega razmerja, upoštevaje splošno delovnopravno zakonodajo.
Obenem navajamo, da pri osebi, ki po upokojitvi ponovno sklene delovno razmerje za polni delovni čas oziroma začne opravljati samostojno dejavnost ter s tem pridobi plačo oziroma plačilo za delo, nastopi reaktivacija oziroma ponovni vstop v zavarovanje, kar izhaja iz 116. člena ZPIZ-2. Za čas, ko je dotedanji upokojenec vključen v obvezno zavarovanje, pravica do pokojnine miruje. V kolikor torej začne uživalec (starostne, predčasne, vdovske, družinske) pokojnine ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, in sicer v obsegu, ki ustreza polnemu delovnemu času, znova pridobi status zavarovanca iz 14. (delavec v delovnem razmerju), 15. (samozaposlena oseba), 16. (družebeniki) in 17. člena (kmetje) ZPIZ-2 in se mu v tem času pokojnina ne izplačuje. Ne glede na navedeno, lastnost zavarovanca iz 17. člena (kmet) pridobi le zavarovanec, ki je ponovno začel opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji in njegov dohodek iz te dejavnosti skupaj z dohodkom iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega cenzus iz prvega odstavka 17. člena ZPIZ-2, če na dan pridobitve lastnosti zavarovanca ni starejši od 63 let.
Sočasen status uživalca pokojnine in zavarovanca je po tretjem odstavku 116. člena ZPIZ-2, izjemoma dovoljen le v primeru, če zavarovanec uveljavi delno pokojnino, in sicer na način, da dela oziroma opravlja dejavnost, v sorazmernem delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, in sicer najmanj štiri ure dnevno. V tem primeru se zavarovancu izplačuje sorazmerni del pokojnine, določen v višini:
- 50 %, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
- 37,5 %, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
- 25 %, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
- 12,5 %, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
Nenazadnje bi dodali, da uživalec invalidske pokojnine izgubi pravico do pokojnine, če začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledice obvezno vključitev v zavarovanje. Uživalcu pokojnine, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.
Varianta je, da se ponovno aktivirajo, mesto upokojenca pa pustijo tistemu, ki res ni več delovno sposoben. Oboje (penzija in plača!) nikakor!
Naceloma predlagam vendar po nekaksnem kljucu: nekdo ki prejema nizjo penzijo in oddela se do pol penzije poleg, je to dopustno... da pa nekdo prejema 1500 EUr penzije in poleg se dela za 2000 eur ( po aki podjemni pogodbi) , to je sporno..
Naceloma pa lahko delajo, vendar potem ne morejo biti prejemniki penzije, in se naprej placujejo prispevke kot zaposleni...
Za delo in delovno mesto se je potrebno boriti da ga dobiš in skozi dobro delo stalno skrbeti da ga obdržiš!
Ne moreš za to da boš ti nekaj dobil drugega kar ukiniti.
Da se bojite upokojencev za nekaj ur ne govori preveč dobro o Vašem delu.
Pa še to: upokojenci bodo veseli če bi jim boste lahko zaupal kam morajo iti po 2000 in več € pokojnine.
Dovolil bi tistim upokojencem, ki imajo pokojnino nižjo od zajamčenega o.d.
Upokojenci ne bi smeli delati, ko se enkrat odpravijo v penzijo. Glede inženirskih storitev se tu popolnoma strinjam ker ti upokojenci imajo penzije 2000 eur in gor ter še poleg tega delajo nekaj ur za majhen denar samo da jim ni dolgčas. Pri tem pa ostalim odžirajo delo, ker delajo za majhen denar in plačujejo minimalne prispevke. Kako naj nekdo, ki ima več zaposlenih in fiksne stroške plač, najemnin in ostalih prispevkov konkurira nekomu, ki ima dobro penzijo in dela za polovično plačilo? Poznam več takšnih primerov, ki tako životarijo. Res ni pošteno do mladih ali brezposelnih. Sicer pa je v naši ljubi državici večinoma tako. Pred leti država z vsaj 10 velikimi gradbenimi podjetji, kaj pa danes? Gradi nam samo še Strabag! In čigav je? Žal niti 1 politik oziroma direktor podjetja ni odgovarjal za polomijo, ki se je zgodila na področju izničenja državnega premoženja oziroma podarjanja tajkunom in posledično miljardnih lukenj v državnih bankah.
Torej en upokojenec, ki dela nekaj ur za majhen denar, povzroča velike težave podjetju z nekaj zaposlenimi?
5 zaposlenih opravi cca 800 delovnih ur mesečno. Naveden upokojenec jih torej opravi 10. Če je podjetje tako na robu, da ga pogubi to, da ima zaradi tega samo še za 790 ur dela, potem ta upokojenec ni njegova največja težava.
Meni se zdi stvar bolj sporna zato, ker nekdo še vedno aktivno dela, pa vseeno prejema penzijo. Po moje bi morali delno zmanjšati penzijo upokojencem, ki služijo prek s.p., pogodb ali d.o.o.
Če je lastnik podjetja, to še ne pomeni, da aktivno dela. Če je s.p., plačuje dohodnino od dobička. Zakaj bi potem bilo potrebno še zmanjševati pokojnino?
Pokojnina ni socialni transfer, ampak si jo je vsak (oziroma večina) upokojencev zaslužila z vplačevanjem prispevkov. Ne bi bilo ravno pošteno, da bi jih kaznovali zato, ker želijo kljub upokojitvi ostati še naprej produktivni člani družbe.
Tako je, pokojnina je nekaj, kar si človek prisluži in ne more biti kar odvzeto.
Predlog grobo posega v ustavne pravice državljanov, zato sem proti.
Morebitne težave, ki nastajajo, se lahko uredijo preko vzvodov obdavčevanja.
Ljudem prepovedati da delajo? To ne more biti dobra ideja. Če pa jim boš, bodo delali pa na črno. Vsekakor je bolje, da je tako, kot je zdaj, ko vsaj plačajo davek. Tudi dvig davka na takšno delo ni smiselen... zakaj bi upokojenec plačeval višje dajatve za dohodek? To je vsaj protiustavno.
Če je kdo mlad in mu konkurira 65+ starček, naj se mladenič malce zamisli, no.